Sadni napitki

mood: gre

Nekak nimam nič za povedati, ker se nič ni zgodilo ali pa dogajalo. Samo družinsko poležavanje. Zabavanje psa. Nedeljsko vzdušje.

Muse - Butterflies & Hurricanes

Orkester

mood: nočno


Doma je en bolj bolan kot drug. Kašlajo. Počivajo. Jaz pa se potepam.
Morala sem iti v nabavo, saj je hladilnik večinoma na pol prazen.
Lazanja za kosilo. Mmmm.
Ron je se oblizoval še pol ure. Potem pa sva krenila na sprehod. Preden se je sonček skril.
Filmski večer.

Vanessa Hudgens - Let's Dance

V globini morja

mood: svobodno


Današnji/včerajšni dan. Neprecenljiv.


Navsezgodaj zjutraj je bila debata o tem, zakaj so tipi "butasti" in mislijo, da je ples za geje, ker če bi punco povabili plesat in jo znali voditi, bi v njenih očeh izpadli največji carji. Ampak očitno tega ne razumejo. Sicer pa je bila na to temo že podan komentar. Ne moj. Samo povezava je bila.


Zadnje čase je delo po skupinah super in zabavno. Precej je smeha. Precej povedanega. Še profesor nam prisluškuje. Ja razdeljeni smo v dve firmi in polovica naše je končala na terenu. Znamenitosti Plečnikove Ljubljane. Križanke. NUK. Šuštarski most. Tromostovje. Tržnica.
Vse je podokumentirano. Slikano.
Z malico vletimo k prvi skupini k risanju. Končamo na polički na štengah. Včeraj nisem omenila, kaj vse se je dogajalo ob dejstvu, ko sem prišla 2 uri prezgodaj v šolo in brala knjigo, ki sedaj ni več "obvezna". Najprej pride en model, grafika, fotografija, ne vem in se pozanima kaj berem ter mi reče, da je dobra knjiga. Jaz pa čukasto gledam. Potem pride varnostnica in preveri kaj berem, ter se namrdne, ko ugotovi dejstvo, da je domače branje. Potem pa vleti še hišnik, ki je veselo žvižgal in me pozdravil. Preden mi je uspelo odzdraviti je bil že skoraj na vrhu stopnic. Čudni so osebki, ki se šetajo med poukom po šoli.


No potem španščina. Ugibanje predmetov, ki jih opisujemo po špansko. Nič jasno.
Potem pa risanje. Zabavno. Zabarikadirala sem se med stojala. Nizozemsko kmečko dekle, samo še cokelci so ji manjkali. Profesor se je ob naših debatah, kar skriv v kabinet. Saj je šlo, ampak ne preveč produktivno.


Dejstvo pa je, da sem šla na morje danes. Ker je čez center problem priti, sem prišla na koncu v Kranj na železniško iz kjer smo krenile na slovensko obalo. Vožnja po avtocesti. Glasno prepevanje. Vse luči. Lepo nebo. Miklavž je pekel piškote, ki so se kasneje sicer prismodili, ko so se nekje po Postojni prikazali črni oblaki.
Po dokaj nadležni garmin navigaciji iz moje strani in rdečim valom, nam je uspelo bočno parkirati nekje med bloki v Luciji. Okupiranje Mercatorja. Boga prodajalka, ki smo jo namučile z izdelavo sendvičev. Lumpi sladoledne rezine. Mannerjevi srčki.
Sladoled smo pridno pomalcale med potjo, medtem, ko je bila bolj "konkretna" hrana prihranjena za potem. Sir. Mortadela. Žemlja.


Počimo se na pomol in veselo malcamo. Seveda ni manjkalo naših hecnih posnetkov.
Zgodilo pa se je tudi nekaj presenetljivega. Sploh ne vem kdaj se je slišal v morju "čof" in naše prve misli so bile "ah saj je samo valj". Kasneje jaz prav pametno pogruntam, da ne najdem mobitela. Zavajanje folka "Številka trenutno ni dosegljiva, prosim pokličite kasneje!" - kako naj pokličem kasneje, če je moj mobitel pristal v globinah slovenskega morja. To se lahko samo meni zgodi.

Samo dejstvo je, da sem ob tem crkavala od smeha in mi še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo. In, da mamo dokumentirane odzive. In da je to sedaj šala dneva. Ko kličem starše, da jim povem, da sem prispela na morje ampak po ne sreči vanj "vrgla" napravo za komuniciranje. Ups, se zgodi.
Ampak po tem sem se počutila rahlo bedasto, ampak na nek način svobodno. Sedaj mi ne more noben najedati, jaz pa nikoli ne bom odgovorila.
Bilijar. Neodločeno. In za oba rezultata sem sama kriva.


Na poti proti avtu smo našle listke za v kazino. Dvakrat oziroma trikrat šle mimo policajev ter se odpeljale Izoli naproti. Kaja je pač švoh navigacija.
Prispemo do Pirana. Parkirišče. Seveda, da se ustavimo tako, da se moram zbasat iz avta, da vzamem listek in se peljemo naokoli ven.
Ampak pridemo do Izole. Če je zastonj hrana in pijača, tam smo mi. Priigrale smo si kar nekaj plusa. Sama skoraj 18€. Če skoraj ne polomimo avtomata, to pač nismo me. Kako zelo zabavno.
Ker ugotovimo dejstvo, da se Urška ni dotaknila morja končamo še v Kopru. Sprehajamo se po ulicah starega mestnega jedra in se znajdemo v tistem "parkcu", kjer sva bile z Laro pred skoraj enim letom.
In vrnemo se domov. Po čudovitem, zabavnem, norem dnevu.

Petar Grašo - Ljubav jedne žene

Brezbarvni list

mood: besno, razočarano

Ne razumem. Res nesmem upati in se veseliti stvari. Ker rezultat je enak. Na koncu ostanem razočarana v solzah.

Plesne so bile zakon. Res. Uživela sem se totalno. In ne da se mi pisat.

Oasis - Wonderwall

Šelest

mood: zasanjano


Zjutraj sem bila pripravljena za odhod v rekordnem času, ker sem po nesreči zaspala, saj sem bila prepričala, da sem sanjala, da me je zbudila, ker sem se pred tem že parkrat zbudila. Talent pač.
Ampak sem prišla ravno ob pravem času, se parkirala in odhitela na vlak, ki je že čakal na tiru.


Malica in pol. Enkrat tako, drugič drugače. Hm.

Oh. Polepšan dan. Potem sem še z butastim nasmehom hodila okoli. V modri cvetlični obleki, ki se je ujemala z mojimi čipkastimi rokavičkami. Madam. Petke so obvezne.
Med sovražnicama. Sovražnik sovražnika je tvoj prijatelj. Matematika, osnovna šola.


Ples. Ostajam brez besed. In od ganjenosti zajokaš. Dunajski valček in angleški valček sta prelepa. Čarobna. Lebdeča. Harmonična.
Seveda je glasbeni izbor pomemben del tega.

Šelestenje listja pod nogami. Načrti. Želje. Hrepenenja. Ujeto v oranžkaste liste z zahajočim soncem v ozadju.

Celine Dion - A New Day Has Come

Končna aritmetična vrsta

mood: pozitivno

Seveda, da ni verjeti vremenskim novicam. Ker če piše, da bo pršilo, to pomeni, da bo lep jesenski dan. In prav optimistično s seboj vzamem dežnik. In sije sonček popoldne.

O pouku raje ne bi, ker potem bom pokvarila mood, ker velja Murphijev zakon.
Ampak najboljša je bila Bredica, ko je poskušala prikrito in prav potuhnjeno tlačiti list s seznamom gradiv za maturo v našo redovalnico za nek prilepljen seznam na platnicah. To je bil prizor in pol.

Nista dva pedesetki. Ker sta 50 in 51, ne šteješ dvakrat 50. Matematika ja. KAV je vsota prvih členov AZ. In potem se znajdi.

Pri bivalni imam optimistično ključek seboj in še bolj optimistično upam, da bom lahko brala. Richard Maier. Pomen beline in filozofija za tem. Sožitje z naravo. Stanovanjski objekti. Interier. Naloga na to temo. In še nekaj nakladanja je bilo vmes, ki si ga nisem zapomnila. A to bi bilo pametno vedeti, ker bom tako ali tako pozabila.

Ko potem človek pride ven na sonček. Sanjsko. Če sem se ustavila in opazovala jesenske barve, ki so danes še posebno prišle do izraza s samo osvetlitvijo in modrino modrega neba. Ne resno je bilo lepo. Čudovito. Prekrasno.
In dejstvo je, da je Slovenija majhna. Prepričana sem, da je galeb krožil nad Ljubljano. Resno. Sara je bila zraven. Potem pa še ta občutek kot, da sem na morju, ker je bil sončen dan. Prijetno hladno. Veter v laseh. Modro nebo. In galeb. Pa še pred tem smo imeli pogovore o avtih, izpitih in vožnji do morja. Definitivno moram to izvesti. Oh, morje. *z mislimi odplava daleč stran*

Pogrešala sem moje navdušenje in zagreto smejanje med gledanjem novih delov Gossip girl. Upam, da so te časi sedaj nazaj, ker prejšni deli so bili nekako bedni, vsaj ne pretirano zanimivi no. Oh, N. je izgledal kot majhen prisrčen kužek in se topiš kot sladoled sredi najhujše julijske vročine ob pogledu nanj. Kakšen odnos imajo tisti trije in D&V. Oh. Samo kaj, ko ga je V skenslala. Spet bo lonley boy. Ampak Blair je bila najbolša, ko je izza zavese kukala. In N&S. Zakaj ni bilo akcije? In reševal je svet. Hero. Najboljši so bili komentarji vseh, da more biti tretja oseba neznanec. Smeh. In glasbeni izbor je bil izredno zanimiv. Čeprav je bila Lady Gaga.
Ko sediš na dveh stolih, moraš pasti vmes.
Zagrela sem se za natančno komentiranje GG. Pa kaj.

Prisrčna mala crkljiva žverca, ki z mano poplesuje po sobi. On je kulj soplesalec. Smeh. Črnuh mali.

Lady Gaga - Bad Romance

Stare potlačenke

mood: butasto

Butasta. Butasta. Bustasta bivalna!!!

Pridemo do Medvod in se odpeljemo v smeri Kranja. Namesto, da bi nadaljevali v Ljublano. In to ravno med debato, da je med relacijo Jesenica-Ljubljana največ pritožb. Kako zanimivo?
Sicer je upanje, da vlak ne bo prišel do Ljubljane zbledelo v trenutku, ko se je odpeljal "pravi" smeri na proti. Brezveze.

In bolje bi bilo, če bi šel nazaj v Kranj, saj smo imeli cele 3 ure pouka. Pa še to je bila telovadba. Grozno. In za brezveze smo morali pešačiti na roško in nazaj. Ker je naša predraga profesorica prišla na idejo, da rajše ne bi imeli, ker se njej ne splača. Juhej. Zakaj nam tega ne morejo povedati prej?

Nabijam Foxy Teens in Californijo. Patetično.
Pelji me na morje...

Čuki - Zgodba o prijateljstvu

Prijateljstvo? Kaj je to?

Palerina

mood: fak

Doza pomankanja sladkorja je padla daleč pod sprejemljivo. Ampak, kdo bi se lahko uprl Mannerjevim piškotom. Rumovim srčkom. S čokolado oblitim napolitankam. Kandidat?

Nekje med včeraj in danes so me tlačile neznose bolečine. In iz minute v minuto je bilo samo huje. Mislim, da sem resnično dosegla njihov prag. To je tista stopnja, ko je bolečina najhujša in huje ne more biti. Nobena alternativna metoda ni pomagala - polaganje rok. Krči so bili presiloviti in sploh mi ni jasno, kako to, ker tega nikoli nimam. Ozirom zelo redko, pa še to je v zelo mili stopnji in hitro popusti. Tako sovražim poseči po tabletih, ampak je pomagalo. In je popuščala ob gledanju Brigade 49. Kul. Za pretakanje solz. In malce akcije. Le zakaj ga nisem že prej pogledala. Ker mi je všeč zgodba. Junaški konci. In misli mi odnese v Armagedon. In posledično na sceno: Leaving on a jet plane...
Oh, pa asociacije. Kako je to zabavno. Ampak Effleck pa ni ravno talent. Smeh.

A pri nas obstaja vintage trgovina?

Celine Dion & Peabo Bryson - Beauty And The Beast

Mavrična zapestnica

mood: boleče

Pogledala sem si film 2012. Z očetom, ker so imele moje sošolke prevelike načrte.
Film je noro dober. Ampak preveč ameriški. Pač tisti bedni prizori, ko se gre za sekunde a oni nakladajo in nakladajo in imajo še preveč za povedati. Efekti in sama zgodba so fenomenalni.
Kaj pa, če je vse to res? (Hopla ali kako je že bilo s tem?)
Pogledala pa sem še film (500) Days of Summer. Interesantno. In definitivno ne tisto kar pričakuješ. Čeprav ti vmes sploh ni jasno, kaj se dogaja.

Adam Lambert - Time For Miracles

Od žene mož

mood: prismuknjeno, nč več

Ja petek 13. Pač eden izmed petkov.
Zjutraj je izžarevalo iz mene pretirano navdušenje. Noben ni razumel njegovega pomene, še sama ne. Risanje je bilo super. Ampak samo zaradi dejstva, ker mi je uspevalo. Šiljenje barvic. Debate. Fotošuting. Iz neznanih razlogov sem imela s seboj fotoaparat. Konkreten fotoaparat. Ja pristal je v torbici, ker je pač velika. Zato pa nisem imela potrebnih zapiskov, listov ali zvezkov. In sem fensi fotografinja, ker letam okoli s petkami ("zapatos de tacón" - to je bistven podatek pri španščini, mogoče si bom pa vsaj nekaj zapomnila) v oblekci (indijanska ali kakšen je bil že komentar), katera je bila kombinirana s črnimi najlonkami (2 solja za zimske čase) ter z usnjeno jakno (to sezono definitivno nepogrešljiv kos) nedefinirane barve (med sivo in modro). Obožujem nedefinirane barve.
Seveda, vas to zelo zanima. Samo imam pretirano navdušenje do pisanja.


Moj Oskar, ki se je v skici preveč napil in je kiljavo sedel, se je v študiji ležerno namestil in zavladal formatu. Kul. In moje senčenje je čisto neintenzivno. Ampak moj občutek za vse pa je še vedno dober. Saj z viziranjem vedno pogrnem. Skoraj po celi črti.


Zanimiv podatek na oglasni deski je bil list z minimalno velikostjo črk, katera se še šteje pod berljivo in kar se na koncu izkaže, da je ubistvu jedilnik. Hm, pica za malico? Močno nas je zanimalo, kako se bo to izvedlo. In pričakali smo veliko škatlo z okroglimi zadevščinami v velikosti normalne pice. V njej pa prisrčna mala pica. Saj je bilo užitno, kljub vsem pomislekom.
Med malico pa je prišlo tudi do nekaterih konfliktov ob razpravljanju o poletnih počitnicah ter možnih destinacijah in družbi. Ja, no. Ups.


Prestavit se nam je uspelo šele ob koncu odmora, ampak nismo nič zamudile. Španščina. Vrnitev v preteklost. Prva vožnja s kolesom. Igranje s punčkami, barbikami, avtomobilčki. Oh, smeh. In že omenjeni osvojeni podatek.


S kom lahko človek konča po pouku. Smeh. Mueller. Kjer res nimajo občutka za čas. Je mar že december? Pretiravajo z božičnim okrasjem. Resno!
Oddelek z igračami. Avtomobilčki. Hipi bus, pač znana volkswagnova zadevščina.


Jimmy Choo sodeluje z H&M-jem. Waaaw. Sicer sem mnenja, da ne smem kupit čevljev (in se za enkrat še upiram skušnjavi), ampak če bi te dobila v roke, praktično na noge, ne vem, če bi se uprla skušnjavi. V Žurnalu je bilo omenjeno, da bodo imeli neke posebne razmere. Ha, če jim uspe.

In v živo izgleda veliko boljše kot na sliki, vsaj tak občutek imam.

Dejansko mi je vsebinsko zanimiv blogec. Izredno.
Lara veš v kero depresijo si me spraula. Aja pa še to zate - klik.

Lady GaGa - Love Game