Vedno in povsod

mood: naveličano

Pridno delam nalogo za matematiko. Ugotavljam pa sicer, da so vektorji - kr neki. Jaz bi raje računala kakšne enčbe in to. Ne pa to.
In pridno pišem obnovo za domače branje, ker bo jutri hudo. Razen, če bo pogovor naše razredničarke kaj zalegel. In če se je sploh "pogovorila" kot prvič.
Tako, da sedajle je najbolj aktualen par tipk na tipkovnici Ctrl+C in Ctrl+V :P


Ja danes šoping. Nič novega. Sem se pa navdušila nad škornji s peto :P
Mislim to sem tako ali tako že navdušena saj ene že imam. Samo tista peta je občutno še previsoka za vsakodnevno uporabo. Tako, da bi malce manjšo in mogoče bolj stabilno in bolj udobne čevlje. In nekaj takega sem tudi nekako našla. Samo ne vem še no. Pa srajčko iz H&M-ja bi. Tisto, ko imaš mašnjico okoli vratu. Ja...

(moje kosilo/večerja ... prou taka sexy mjhna je bla... glih zame :P ne bit lačni :P)

Končali smo z risanjem okostnjaka. V stoječem položaju. In to je bila danes moja prva ocena, če smo natančni prve dve. Ja no. Nič kaj preveč pretresljivega in navdušojočega.

Vlado Kreslin - Tvoje Jutro

Plastična prozorna žlička

mood: nekako nevredu

Ja danes je plastična žlička, ki je kasneje dobila na ročaj napis "Kaja" prišla kar v poštev. Imeli smo jogurt. Mareličen. In to s koščki sadja...

(ja to je moja plastična žlička :P)

Razredno smo preživeli. Recimo, da se naša predraga razredničarka pogovori z prof. Bernetič-Pal. In da bo zaleglo za več kot en teden. Če ne bodo pa starši ukrepali.
Na voljo imamo 5 dni "šole v naravi". Sedaj moramo samo še ugotoviti, če želimo to izkoristiti ali ne. Jaz bi šla.

(ubistvu smo se vse nekako navdušile nad to avtokarikaturo profesorja - a ni prisrčna?)

Videli smo razstavo našega profesorja. Zelo zanimivo. Ubistvu sploh nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, ampak so bila dela zanimiva in všečna. Sicer abstraktna umetnost iz keramike.

(to delo mi je nekako najbolj padlo v oči, ubistvu sem ugotovila, da ima lep podpis)

Sicer bi bilo lepo, če jutri vseeno ne bi bilo risanja. Ker nekako se mi ne da in za povrh vsega nimam dejansko nič narejeno.

(ja to je naš profesor med razlago in poleg njega na desni je profesorica za likovno teorijo)

Upam, da nam uspe šoping :P

(in to je naš razred med razlago... kot ponavadi na pol spi)

Danes je bilo zjutraj zelo mrzlo. Tale drastičen padec temperature mi nič kaj po godu. Sicer se ne pritožujem nad popoldanskim jesenskim sončkom ampak jutra so občutno premrzla.
Treba bo najti rokavice, če ne bom okoli hodila z zamrznenimi rokami.

Plavi Orkestar - Od rođendana do rođendana

Kratek pogovor

mood: rahlo utrujeno, drugače pa vredu

Trenutno gledam Bewitched - V objemu čarovnice.
Drugače pa sem ugotovila, da je danes nov del Desperate housewives (Razočarane gospodinje).
Imam nov del Ugly Betty (Grda račka) in dva nova dela Heroes (Heorji). Ja začele so se tudi ostale serije. Jutri pa je seveda Gossip Girl :P
Mogoče bo spet del z več Nate-a.

Uspelo mi je prebrati knjigo za domače branje Gospa Bovary, ampak nisem naredila obnove. Upam, da gremo jutri na razstavo našega profesorja za risanje in potem v torek ne bo risanja, saj je potrebno narediti avtoportret in portret nekoga.

Pa ravnokar je razneslo žarnico v luči v sobi. Sedaj sem v šoku, ker sem se ustrašila in še smrdi za povrhu.

Nekateri pa se se znašli v romantičnem filmu.

Bon Jovi - You Want To Make A Memory

Bralne urice

mood: zmozgano

Že cel dan berem knjigo za domače branje, ki mora biti prebrana do ponedeljka, pa nisem prebrala še skoraj nič. Mislim imam za prebrati še malo manj kot polovico in to že berem cel teden. Danes sem že enkrat zaspala zraven.
Pa izmenjavamo si fotke iz Benetk, kar je kar počasen postopek.
Sem pridna in sem oprala že vse cunje, ki so bile v košu za perilo.
Od kosila pa ni bilo kaj dosti, saj se mi nič ni dalo.
Ja starša sta šla v Nemčijo po eno stvar, neki podobnega ogromni grafični tablici. In jaz naj bi šla prvotno zraven, ali pa saj v Avstrijo ampak je prišlo do zapletov tako, da sem ostala doma.
Ja zjutraj sem imela jutranjo telovadbo, pač plesala sem po stanovanju.
Namen sem imela risati avtoportret. Samo nekako ni uspelo. Prišla sem samo do nosa, ustnic in enega uča. Pred tem sem ga pa že enkrat celotnega zradirala. In to me je za trenutek iz neznanih razlogov rahlo napsihiralo.
Ampak saj bo. Recimo.
Tako, da jutri bom mogla vse narest - teoretično. Za prakso bomo pa videli kako bo...

Ugotovila sem, da mi sedaj Googlov Translate tudi slovenski prevod... zanimivo...

Carla Bruni - Quelqu'un m'a dit

Original. Angleško. Google translate besedilo :P

Benetke

mood: hripavo in piskajoče


Moje stanje je sicer obupno, glede na zdravje. Ampak drugače mi pa dogaja že zadnjih nevemkoliko dni. Očitno je "kriv" ta moj prehlad ali karkoli že je.


Ja včeraj Benetke. Zakon.
Važno, da sem bila cel dan polna energije medtem, ko so bili drugi čisto brez oz. so bili preveč zmatrani.


Izbira filmov je bila nekako obupna. Ok Reševanje vdove Grace je bilo še vredu proti Ameriškemu psihu...
Ta prizor morte vidit. Dve zadeti babici. Smeh.


Fotkali smo veliko. Tako, da nas čaka vikend izmenjavanje fotografij.


Dogajalo nam je. Super je bilo. Plesali smo - desni kvadrat, desni kvadrat, desni kvadrat...
Smeh. Veliko smeha. Največ iz moje strani.


In pa sošolke. Naše "predrage, preljube" sošolke, s katerimi imamo tako "prfektne" odnose. Sploh takrat, ko smo dobre volje. Obup.


Galerije. Veliko slik. Najbolj se mi je v spomin vtisnila od Matisse-a. Človek bi rekel, da je čisto preprosta ampak na meni je pustila največji vtis in me je najbolj fascinirala. Pa ne vem zakaj?

Pa nekako zanimivo je bilo tudi videti vse tiste obleke in način oblačenja kot v filmu Chicago.
Art Deco. Nek francoski avtor - George Barbier

Ja pa ne morte verjet, kaj sem dočakala... MORJE ja :D
Najboljša je bila vožnja z ladjico tja z vetrom v laseh in veselim pritskanjem na sprožilec mojega malčka.


Jutri ne bo šopinga. Jutri bo garanje (teoretično, kaj bo v praksi bomo videli), ker moram določene stvari narisati in ustvarti pa še knjigo moram prebrati do konca tako, da ja.

Ja in tudi jaz se znajdem na kakšni svoji fotografiji, ko sem prepostila moj aparat še drugim v roke. Predvsem pa mislim, da bom pristala tudi na fotografijah drugih. Ker sedaj bomo na koncu zbrali Benetke skozi oči (ubistvu leče na fotoaparatu) kar nekaj izmed nas.
Aja pa potrudila sem se samo za vas, da ste dobili dvojno dozo fotografij, ker se nisem mogla odločit :P

Norman Greenbaum - Spirit In The Sky

To je bila jutranja pesmica v filmu na katero mi je začelo dogajat, ko so vsi še napol spali :P

Znaki življenja

mood: na bed mi je usekal v pozitivnmu smislu

Pač, če takšno razpoloženje sploh lahko je. Uglavnm dogaja na polno.
Jedla sem sladoled. Srečali smo žlahto. S škorni in plaščkem sem skakala okoli prenosnikov in skoraj cvilila zraven.
Na hladilniku se je znašlo opozorilo.

(opozorilo na hladilniku)

Prepevali smo Naj pada zdaj dež na ves glas na poti domov iz "šopinga".

(razlog za opozorilo na hladilniku)

V šoli je bilo zanimivo.
Telovadla nisem. Ker je moje normalno življensko funkcioniranje še malce moteno. Sem pa bila na balkonu, ker naše punce "ornk" nabijajo žogo pri odbojki. Sicer pa je odbojka zgledala predvsem v smislu - "žoga! umakn se!"
Slovenščina je bila pač slovenščina. Tukaj ni kaj. Med odmoram nas je pa na dvorišču grel sonček. Sončkanje v prvih jesenskih dnevih. Aja pred tem sva pa imeli s Tjašo telovadbo, ko sva letali po štengah gor in dol, ker sva iskale profesorja. Nahujša pa je bila Tjaša - sloniva na oknu in zagleda profesorja in se skoraj zadere "Rauči!" in potem obedve v smeh (dolga zgodba - nekateri bodo že razumeli).

(mali cukrček Acer Aspire One v primerjavi s povprečnim prenosnikom)

Prvo uro matematike pa smo manjkali, ker smo šli v knjižnico zbirati filme s profesorici Režun. Za jutrišno ekskurzijo v Benetke.
Natakarica. Srvet. Opravljivček.

(moja roka v primerjavi z malčkom - ravno za pisanje blogov ane?)

Če sem še kaj spustila, moj problem :P


Ja ta pesemca se mi je danes prikradla v misli nekje na poti iz telovadbe.

Gu Gu - Mi mamo se fajn

Privesek, priveski

mood: vročina stopla v glavo

Kjub slabemu počutju sem se danes spravila v šolo, ker sem imela zjutraj željo iti na risanje (ja vročina je stopla v glavo in to... ne se čudit). In pa morem zdržati, ker gremo v četrtek v Benetke.
Ja dejansko sem imela danes željo risati tistega našega okostnjaka. Samo smo pred tem dobili še eno in pol urno razlago o anatomiji in o Leonardu. Tako, da naslednjič nadaljujemo.

In dogajalo mi je zjutraj v avtu, ko sem prepevala na Sašo Lendero - Poco Loco. Ja kaj čte, dogajal mi je :P in to že navsezgodi zjutri.
V šoli je bilo navadno, nič kaj posebnega se zdajle ne spomnim, kar bi bilo omembe vredno.

Aja na svoji lastni ekskurziji smo izpadli priveski. Ker so grafiki prinesli vsa soglasja in denar, mi pa ne in potem imajo tisti več možnosti. Čakajte, to je bila v prvem planu ekskurzija za naš razred ali ne?

Potem pa smo bili na noro zabavni predstavitvi za maturanski izlet. Na ekonomski gimnaziji v Ljubljani. Ja naša šola, naše učilnice so zakon. Ker so majhne. Ker ne delujejo tako hladno in ostro.
Ja uglavnem, model je bil največja faca in dobili smo najbolj zabavno in zanimivo razlago. Tako, da smo uro in pol crkavali od smeha in zraven izvedeli vse koristne informacije. Krf. Ja.
To je bilo smeha. In prigod iz njegovih izletov.

Potem pa sem na Glavni srečala ne-morš-vrjet-koga in sem se nekako počutila kot privesek, ko me je Lara zapustila.
Zato - privesek jaz, privesek ti, priveski mi vsi... :P

Danes je prvi jesenski dan. Ja hitro gre ta čas. In sedaj mi nekje v glavi, v spominu odmeva pesmica, ki ima besedilo "poletja ne bo, poletja ne bo, izginilo bo...", sicer sploh ne vem iz kje je, kdo poje, samo odmeva mi v mislih.

Gossip Girl, četrti del je že pogledan :P

Katharine McPhee - Better Off Alone

Ta pesemca me je danes spremljala na vlaku, ko je pokrajina bežala mimo mene, jaz pa sem se znašla med množico lastnih misli, ki so brzele skozi mojo glavo.

Jagodni jogurt

mood: zmrznjeno, skuhano in zdolgočaseno

Ne vem kako mi uspeva vse to hkrati, ampak nekako gre.

(moj rdeč plašček in tjašina roza rutka, ki se tepeta na Tjaši :P)

Sicer je bil potek dneva in današnje jutro čisto drugačnega razpoloženja, kot je zdaj.

(kolesa iz kota - po ugotovitvi, da bi bil v tistem trenutko fotkar odlična stvar)

Že zjutraj je bilo super, ko sem vstala šele ob pol osmih, ker sem imela direkten prevoz do šole. In poplesavala sem po hiši na pesmi od Abbe iz Mamme Mie (Honey, Honey in Dancing Queen).
Potem pa je sledila zabavna vožnja v Ljubljano z mami. Ko so bli vsi na cesti neke vrste pr*sci. Smeh, veliko smeha.

(kdo je zj čist fansi? pa Lara ne zaspat :P)

Potem je pa naslednji večji, ubistvu največji naval smeha. Pri malici.
Jagodni jogurt. Netekoč. Brez žličke. Smeh, obilica smeha. Toliko smeha, da smo komaj kaj pojedli. Ampak nam je uspelo. Z "izpahnjenim" vratom ter improvizirano žličko iz pokrovčka.
In to v kotu, na dokaj javnem mestu. Kjer so nas vsi videli. In potem je naš Prijazni človek (Jogurt - drugačne neznano kdo) odnesel naše ostanke, se pravi papirčke in jogurtove lončke.

(moja super, improvizirana žlička iz jogurtovega pokroučka, čist preveč hudo ane?)

Sedaj pa grem tudi jaz brat moje domače branje naprej saj sem ravno končala s peto sezono Gilmore girls. In pa danse je naprej še Gossip girl, četrti del.

Amanda Seyfried (Mamma Mia) - Honey, Honey

Čuden dan

mood: čudno, napsihirano

Danes je čuden dan. Absolutno.
Imela sem nočno moro. Sanje v sanjah. In potem še ene sanje.
Grozno.
Že včeraj sem hotela gledati Brez povratka 3. Ampak je bila hitrost prenosa prepočasna. Zato sem ga lahko šele danes.
In dejansko sem imela sanje šele pred filmom, ne bi rekla, da bi najprej pogledala film in imela to moro ampak sem najprej sanjala potem pa pogledala film.
Pa ubistvu ne vem iz kakšnih razlogov sem včeraj hotela videti film. Samo očitno se zgodi vse z namenom, ker se je razlog šele danes pokazal in je bil počasen prenos in vse skupaj namerno.

Ker drugače ne gledam grozljivk. Jih ne maram. Ker bi me preveč napsihirale. Ker ponavadi stvari uzamem preveč resno. Tako, da ja.

Prehitro javlanje na telefon me preveč šokira, zato se zgodi, da pozabim zakaj sem sploh klicala. In ljudje so preveč zaposleni...

Dan D - Voda

Obujanje spominov

mood: zdolgočaseno in osamljeno

Čas mineva hitro. Včasih prehitro. Spet je sobota.

Ubistvu danes nimam namena nič pametnega napisati, ker se mi nič takega ni zgodilo.
Zjutraj sem pospravljala Catan, ki se je raztresel po celi dnevni sobi, potem sem bila v Qulandiji v Kranji. Na računalniku in sem pogledala tretino 5. sezone. In brala sem knjigo za domače branje zunaj na balkonu.
Nič posebnega. Nič strašno zanimivega. Samo vikend. Sama.
Enkrat mi je celo pisknil telefon in sem mislila, da me kdo pogreša ali kaj takega, ampak je bilo samo opozorilo za prazno baterijo, tako da ja. Nič.

Maroon 5 feat. Rihanna - If I Never See Your Face Again

Dietni bomboni

mood: zaspano

Pred 10 minutami sem se ravno zbudila po 2 urcah dremeža. Tako, da sem rahlo povožena in zmrznena.
Ravno sem gledala videospot od prejšne objave in zahotelo se mi je gledanja Disney-ovih risank. Ampak ne zdaj.
Ravno sem dokončala četrto sezono Gilmore Girls in sedaj imam še 3 za pogledat. Čeprav sem nekatere dele že po TV-ju gledala, jih vseeno še enkarat, da se spomnim vsega in potem ponavadi zraven počenjam še kakšno stvar.

Zadnje čase imam veselje objemati ljudi in jim sedeti v naročju. Že navse zgodaj zutraj sem pred šolo "napadla" Irenco. Potem Špelo pa Rebči. Pri Tjaši sem si rit grela. Pa Irenco spet.
Pa boga Sara, ko sem jo napadala z špangico za lase - tisto majhno črno, celo uro OVD. Potem sem pa seveda objemala še Heleno, čisto obupano, kaj če je pa šla na Ledino in se nismo videli celih 15 min :P in tistega naprej sploh ne bi omenjala. Oki čist psiho zadne cajte tako, da ja.
Pa imela sem družbo na vlaku. In ne samo ene, kar 3.
Ja imela sem možnost iti na vlak ob 13.58, 14.23 in pa oči je bil v Ljubljani, a ne jaz sem šla na vlak 14.41. In je bilo najbolj zabavno. Sploh preden je odpelov, ko smo imeli, da ne rečem kaj, tam v živo pogled na.
Sedaj pa grem gledat naprej 5 sezono.


Aja danes smo imeli za malico Pikija in Erika :P
Pa menili smo se za maturanca. Mogoče gremo na Krf. Več bomo izvedeli v torek.

Phantom Planet - California

To pesmico sta danes prepevali Katarina in Špela. Ne si predstavljat.

Čajček

mood: pa dobr

Aja tist slonček od včeri ni moj (Helenca ga je narisala :P) ... sam js sm se pač naudušla najbl... d ne bo kdo kj mislu preveč :P


Čajčka bi. Pa ni ne jabolčnega iz Turčije in ne multi-nevemkakšnega iz Tuša... Bom šla potem ugotavljati, če je kakšen pameten saden še. Ali pa bi mogoče kakav s smetano. Ja to bi šlo.


Važno, da nam je danes prof. Bernetič-Pal razlagala o svoji življenski "štoriji", o tem kako je ona izbirala ime za svojega otroka.
Pač ona je hotla dat svojemu otroki, če bi bila punčka ime Bonie (seveda je imela potem fantka ampak pustimo podrobnosti). In potem sta šla z možem enkrat nekam na počitnice (ok to si nekako ne predstavljam, ker kot prvič Bredica z možem, kot drugič ona na počitnicah in kot tretjič ona noseča...) in tam se je pripeljal nek gospod in z njegovega avta je pritekel po njeni razlagi sodeč, čisto zanemarjen pes. In potem se lastnik začne dreti "Boni, boni" in potem ji je mož rekel "no zdaj pa imaš Boni" :P
Ja to je začela razlagat, ko je ugotavljala kako je naši Bonie že ime in kakšno ima drugo ime (pač ima dva imena Bonie Klara).


Ja in pred tem, ko smo sedeli dol v učilnici, uleti notri "joj kakšen zrak je tukaj" in podobno, kar pomeni odprite okno. In potem po 5ih minutah vprašamo, če lahko zapremo okno, ker je pošteno mraz in ona "ne, hrana smrdi" in potem po 3h minutah od teh 5 min, kar pomeni nekako skoraj 10 min, spet vprašamo in ona "zdaj lahko zaprete, da ne bote izumrli..." in potem smo izvajali "seljenje narodov" ali bolje povedano menjava učilnic.


Najbolši sta pa bili Lara in Tjaša danes:
L: Tjaša, R5
T: Ne, R8 mamo
vsi: smeh
(pač ni treba dojet, važn d mi vemo zaka se gre)

In Jankovič nas je danes pozdravil, ko smo stali pred Robbovim vodnjakom in "poslušali" razlago profesorja o materialih s katerimi so naredili vodnjak.


Aja zjutraj sem imela probleme, ker sem že vohala sneg.
In probleme sem imela s tem zakaj so vse stvari narejene za desničarje ampak o tem kdaj drugič. Zmrzujejo mi prsti od tipkanja...

Justin Timberlake - Cry Me A River

Majhen svet

mood: interesantno in zainteresirano

Svet je resnično majhen. In to dogodki vedno bolj in bolj potrjujejo.
Še manjši je pa, če hodiš v Ljubljano v šolo in so tvoje sošolke iz vse Slovenije.

Pač pretok informacij je izredno hiter in njihovo širjenje tudi. In vsak dan izveš nove in nove stvari od različnih ljudi, ker so vsi nekako povezani in preko čudnih povezav poizveduješ razne stvari.

Ja tale slikca je avtorsko zaščitena in je preveč huda, da jo ne bi objavila. Všeč mi je :P

Aja tole je nastajalo med zamudo vlaka danes zjutraj. Kaja je poskušala prikrito skriti fotografiranje železniške v Kranju in potem nastane naslednja fotografija.


Ja in preveč časa zjutraj pred šolo. Kar je posledično naneslo na McDonalds na Čopovi. In smeh, in preveč časa. Ja.

Morate mi čestitat, preživela sem domače branje in današnjo slovenščino.
Jutri pa blok ura angleščine, blok ura matematike in blok ura slovenščine (ja naravnost fantastičen urnik) potem pa še 3 ure plastičnega oblikovanja. Ja no...

Društvo mrtvih pesnikov - Ti si vse

Osebnica

mood: nedefinirano

Preživela sem slovenščino. Danes.
Jutri nadaljujemo, kar je en velik obup. In obdelali nismo niti prvega poglavja v eni šolski uri.
Ne vem zaka je potrebno vedeti toliko podrobnosti, če bomo tako ali pa tako vse pozabili.
Ubistvu vse kar vem iz Antigone je, da se je obesila s tančico.
In je maturitetna snov in bo na maturi. Ja seveda. Po njenih podatkih sodeč moramo znati cela štiri Branja in Na pragu besedila na pamet, ker bo itak vse na maturi.
Ja seveda.

Pogledala sem tretji del Gossip Girl. Tole je vedno bolj zanimivo in stvari se zanimivo zapletajo.
Če mene vprašate bosta na koncu skupaj pristala Vanessa in Dan pa Blair in Chuck. Pa Vanessa se mi rahlo smili, ker je nekako vedno žrtev in ne pride do svojega, ker se mora vedno žrtvovati.

In današnji dan se že najbolj vleče. Nenormalno.
Ali pa se je že preveč stvari zgodilo. Ni važno.

Danes smo okostje risali in je bila risalnica "založena" z okostnjaki...

Manchester Orchestra - I Can Feel A Hot One

Domače branje

mood: živčno, tečno

Pa zakaj za vraga imamo domače branje? Pa zakaj za vraga imamo domače branje s tolkimi podrobnostmi?
Zdajle že 4 ure se ukvarjam samo s tem ********* domačim branjem in sem napisala komaj nekaj o avtorju in eno poglavje in pol. Imam pa še dva in pol in pa zunanjo/notranjo zgradbo, opisi oseb in podobno.
Pa saj si to ne bo nobeden zapomnil. Zakaj?

Očitno bomo začel s "šutom" za prvo oceno. In pa še na piki me bo imela, ker nas prejšni četrtek ni bilo na slovenščino, ker smo mogle deliti malico. Fantastično ane?

Oki diham...

Sicer pa je bil danes teoretično mrzel dan. Meni se ni zdel :P pa poslušala se mi je Dan ljubezni (treba jo bo naložiti na mobi). Važno, da sem si med odmorem grela rit v naročju.
Pa da sem naletela na ljudi čisto po naklučju. Ene sem zjutraj strašila spet, na druge pa naletela na poti nazaj na glavno.

Ja takle imamo. Sedaj pa recimo, da neham jamrati in se spravim delati naprej. In recimo, da preživim jutri. Recimo...

Bohem - On je jaz

Alora

mood: včeraj fantastično danes pa delavno

No in sem šla na poroko.
Bilo je res zakon, sem se naplesala in uživala.

(ja js čist fensi pa to :P)

Poroka je bila na soboto 13. ob 13ih, zanimivo ane.

Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni.
Če sploh ne veš, da so kdaj bili.
Vzemi le en dan, ki skril si ga tja na svetlo stran.
Pozabil ga nikoli več ne boš.

Sicer se je zunaj kazal deževen dan (ni še deževalo zaenkrat), ko sva se z očetom že odpravila na pot, saj sedaj pri tako velikem avtomobilu lahko peljemo 5 ljudi ne samo 4 (plus šofer seveda).
Mami je bila priča, zato se je že prej odpravila od doma. Moj "mali" bratec pa naj bi imel tekmo v Kopru, kamor potem zaradi nekih razlogov ni šel.

(rožica k mi je bla zanimiva k je mela tok kaplc pa pač dolgčas če smo bli tok zgodi tm)

Pobrala sva mamo in ata ter sestrično in bratranca, pot pa smo nadaljevali proti avtocesti in naprej do Tržica.
Na parkirišcu Vile Bistrice (mislim, da je bilo to nisem pa čisto prepričana), kjer sta se poročila smo bili že dobro uro prezgodaj in tako smo bili prvi.
Kasneje sta prišla dva v "reklcih" in belih rokavickah. Ja dejansko sta bila "rahlo" smešna :P

(to sta tedva smešna modela u hecni "uniformi")

Ko smo se vsi svatje zbrali, sta se pripeljala ženin in nevesta (in price) z registrsko Barbka in Robert.
Ko je bilo vse pripravljeno smo se prestavili noter. Jaz kot "fotograf" sem nekako pristala na nasprotni strani svatov tako, da sem imela prav lep razgled na vse dogajanje.

To je bil tvoj dan ljubezni
najlepši dan, ki ne mine nikdar.
Svet živi za dan ljubezni,
dan ki da ti vse in vse ti zame
tega nikdar ne veš

Ubistvu je bil lep obred in to. Med prejemanjem čestitk je bila nevesta že čist objokana.
Potem je sledilo še obmetavanje z rižem, kjer sta bila na koncu vsa bela od riža. Potem smo nazdravili (ja popila sem kozarec šampanjca) in so šli oni po svoje na pot mi pa hitro domov se preoblečt za na piknik.

(a nista mela hude tablce pol uzadi)

Ja no uglavnem - piknik pa je bil v Besnici - Vogu. Ubistvu smo bili zunaj, ampak pod streho.
Sicer naj bi se tam dobili okoli 3h ampak sta mladoporočenca in priči prišli s mislim, da celo enourno zamudo ali nekaj takega, ker so pač malo nazdravljali in to. Mi pa smo se med tem že najdli z jedmi iz žara.
Potem je bilo malo lutanja tam po športnem centru in opazovanje kako igrajo squash. Ja mi "tamladi" smo se pač zase držali.

Kdaj prišel, bo zate spet ta dan
naj te upanje ne zapusti
Le zaspi, ko jutro te zbudi,
to bo ljubezni dan.

Potem pa so prišli skupina Joške vn, ki so nam igrali nekje do 10ih (potem pa so morali zaključit, saj so sosedje hoteli imeti mir).

(ta frišn poročena)

Uglavnem, ko so prišli je bilo noro in sem se naplesala, naskakala, napela in podobno. Dogajal mi je najbolj. Ubistvu sem verejtno delovala, kot da sem pod vplivom kakšnih substanc ampak vse, kar sem popila je bil samo tisti kozarček šampanjca.

To je bil tvoj dan ljubezni
najlepši dan, ki ne mine nikdar.
Svet živi za dan ljubezni,
dan ki da ti vse in vse ti zame
tega nikdar ne veš

Ja in enga fanta (moje starosti) sem cel večer prepričvala naj gre z mano plesat in mi je ratal za 3 plese :P


2x Dan ljubezni...

Kdaj prišel, bo zate spet ta dan
naj te upanje ne zapusti
Le zaspi, ko jutro te zbudi,
to bo ljubezni dan.

(besedilo Pepel in kri - Dan ljubezni)

Važno, da se mi je cel dan poslušal komad od Zablujene - Moja Liza
... Tam na vogalu ulice, kjer sva se spoznala, na steno sem napisal "Jaz te rabim moja mala" ...

Tabu - Angel

Aja ta pesmca je, ker je preprosto najboljša pa ker nisem našla Moja Liza. Pa važno, da imam helijev balon na katerem piše Živžav :P

Hlajenje z dežnimi kapljicami

mood: pa naravnost fantastično, super

Pa ravnokar sem prišla domov iz Ritma mladosti. Bilo je res noro dobro.
Tako, da sedaj se mi še malo pleše in poje, samo mora iti spat, ker grem jutri na stričevo poroko.

Sicer je dogajnje zmotil dež, jaz sem se sicer na srečo v tiste času nekako zadarževala v Koloseju. Sicer pa je bilo noro dobro. Dogajal nam je. Plesal se nam je. Skratka fantastično.

Zablujena je bila. Omar je bil. Bohem. Stereotipi. Društvo mrtvih pesnikov. Kingston.
Te sem slišala. Pa tudi malo Neishe.

Ubistvu bi lahko vsaj trole malce pogosteje organizirali. Ker smo na trolo - 27ko, čakali eno uro!? ali pa še več. Tako, da smo na koncu nekako pristali na 7ki.

Skratka družba je bila super. Srečavala sem ljudi čisto nepričakovano. Brez, da bi se dogovorili ali kaj podobnega, čisto tako slučajno sem naletela na njih.
Najprej na Heleno in Moni, potem sem videla Ano :D in Moniko... pa Urško pa tudi na Laro sem čisto po nesreči naletela.
Verjetno, če bi se menile se ne bi našle, ubistvu verjetno bi se po daljšem iskanju.

to je arheološke najdišče - pogled na kanalizacijo in ostanke ceste

Ja pred tem sem bila pa še prej v Ljubljani, ko sem bila v šoli (ja vmes sem šla za pol urce ali malce več domov - kosilo pa se preoblečt, odložit torbo in tako).

Bili smo na arheološkem najdišču, nasproti Križank, kjer gradijo NUK2 ali nekaj takega, ampak sedaj še izkopavajo in raziskujejo, ker so našli ostanke Foruma v Emoni. In tako smo dobili razlago in si ogledali razne predmete, ki so jih našli. In so ugotovili, da so našli najbolj ohranjene v "dreku" - pač je potekala kanalizacija tam.

Pa zjutraj sem spet uživala na pogledu na vzhodno nebo, kjer se je sonce pripravljalo na vzhod in je bilo čarobno.

jutranje nebo - ampak na fotografiji ne izgleda tako lepo kot v resnici - nekako prikrito sem slikala z mobitelom

Ubistvu, če potegnemo črto je bil ta dan naravnost čudovit in fantastičen :P
Sedaj pa grem samo še spat vas pa prepuščam naslednji pesmi, ki mi je šla nekaj časa potem po glavi (ker je nastopil med Zablujeno in Omarjem ali nekaj takega).

Nejc Lombardo - Zavrtela sva svet

Razvlečeno deljenje

mood: fantastično

Danes je po dolgem času prav tisti čudovit dan.

Prejle so bili trije na vlaku in pa en tip naslonjen tam na radiator. Ta tip je bil nekako bolj elegantno oblečen sploh za svoja leta (leto, dve starejši), kar je seveda izgledalo čudno.
In potem se te trije med sabo pogovarjajo in opravlajo tega tipa. In punca tako pribije "ja sj ta je moj bratranc". Jaz sem se samo v mislih začela režat. In tako sta oba fanta utihnila za trenutek in jo potem napadala z raznimi vprašnji - "kok je str, kam hod...".
Ja no kaj taki so dnevni na vlaku, ko nimaš boljšga za delat ljudje pa tudi ravno ne šepetajo.

Ja danes sem po dolgem času imela družbo na vlaku - tja in nazaj. Res ne vem kaj se je že zgodilo ampak mi je pa prav všeč, sploh z obilico smeha.


Danes smo delile malico.
Ker se pač izmenjavajo razredi, kateri delijo malico in ker je 3.G na vrsti v četrtek in ker sem med zadnjimi štirimi od zadaj po abecedi smo danes delile malico.
Pač tam pred "razdelilnico" smo morale biti ob pol enajstih, kar pomeni samo 15 min španščine, ampak ker smo se pač hotele znebiti še malo ure španščine smo nekako šle že kar skoraj na začetku.
Izpustimo potem dejstvo, da smo še nadaljnih 10min posedale zunaj na dvorišču na stopnicah.
Ko je profesor, ki je odgovoren za nadzor med malico, prišel in nam odklenil smo se dokaj hitro organizirale in pričele z razdaljevanjem.
Dejansko to poteka nekako tako - prideta reditelja, povesta razred (mi najdemo zaboj s oznako tega razreda), povesta koliko je manjkajočih (vzamemo tolikšno količino malice ven), se eden podpiše in nato odneseta malico.
Seveda nekako sploh ni tako lepo kot se sliši. Ker reditelji iz vseh razredov navalijo skoraj na enkrat, ne vejo mankajočih in podobno. Potem pa se vrnejo, češ "je premalo vilic", "ni dovolj vegi malic", "ni dovolj omakc", "je preveč vode" in podobno.
Ko malico pojejo tiste, ki so odveč prinesejo nazaj. Potem pa ljudje posamezno iz različnih razredov kapljajo notri in sprašujejo, če je še kaj ostalo. Mi pa "ja poglej v hladilniku" in tako počasi zmankujejo tudi tiste "odvečene" malice.
Ker pa je šola majhna in ima razrede še na drugih koncih centra so prihodi nekaterih razredov nekako zavlečena v čas po glavnem odmoru.
In tako smo čakale. Cel odmor in še potem. Celo slovenščino.
In bilo je prav zabavno. Smeh. Pogovori. Iskanje vilic.
Pred tem je bilo dretje Špele "ni vilc".
Ja takle imamo. Potem, ko pa po 2h urah manjkanja pridemo nazaj v razred izvemo, da se je profesor Bernetič-Pal nekako razburjala glede tega, ko nas nekako ni bilo k pouku.
Kaj, če je pa bila slovenščina. In nismo špricale. Samo tam smo mogle biti - na koncu že nekako prostovoljno :P

Melanie C - First Day Of My Life

Napovedan konec

mood: super

Danes je mednarodni dan preprečevanja samomorov. In danes je bil nekako napovedan tudi konec sveta. Zaradi znanstvenega poskusa v katerem bi želeli ugotoviti, kako je nastal Veliki pok in iz česa je sestavljena materija in podobno. In napovedali so, da če se poskus ponesreči lahko nastane črna luknja, ki pa bi use postopoma posrkala vase. In to bi nekako potem pomenilo konec sveta.
Neki podatki pa sicer trdijo, da naj bi se to zgodilo leta 2012.


Ampak danes je bil dolg ampak dan, ki se je čudovito začel.


Takoj zjutraj še na poti na vlak, ko sem hodila čez tire je tam okoli mene poplesaval majcen rumen metuljček.
Potem, ko smo se peljali čez Sorško polje so se tam na vzhodni strani skrivnostno dvigale nežne meglice, ki so bile tako čarobne in ob enem misterijozne. Vse naokoli pa so se z jasno modrino neba za ozadje izrisovale silhuete okoliških gora v temnejši modri barvi. Kazali pa so se tudi vrhovi gričevji, ki so kukali ven skozi gostejšo meglo, ki je bolj delovala kot da bi lebdeli nekje visoko v oblakih. Bilo je prav čarobno in obenem romantično. Skratka prelepo. Res tisto, da si lahko rečeš "kako je svet čudovit". Za vrhunec pa je še sonce začelo vzhajati v navidezno večji velikosti in oranžno obarvano. Potem pa se je izgubljalo v meglice.
Ko smo pot nadaljevali so bile na nekem travniku ob progi tri mlade srnice (ali srnjački), ki so se razigrano podili po tamkajšnem travniku.

Ja ja tako čudovito se je danes dan začel.

Potem pa je sledila telovadba in tek v hitrosti počasne hoje in veliko smeha. Pa zasliševanje. In podobno.
Ja važno, da sva z Laro kamuflirali fotkanje peresa na tleh. Potrebno bo še nekaj vaje.


In celo pot nazaj sem na vlaku pisala v svoj zveščič, kar pomeni sedaj dokaj spraznjeno glavo, brez odvečnih misli, kar prav paše :P

Murat & Jose feat. Siddharta - Od ljudi za ljudi

Šokantno odkritje

mood: pa dobro

Danes sta dve naleteli na dva in ko sva jih srečali sta imele šokirana in čisto presenečena obraza. Midve pa tudi kaj kmalu, ko sta novico delili z nama.
Ja kaj se lahko vse zgodi in kako nekateri ljudje nepričakovano pristanejo v zvezi.

Pač na naslednji fotki (ja danes so spet fotke na blogu - z mobitelom in to) sem hotela slikati mojo beležko med angleščino ampak na koncu se je na fotografiji nekako znašla naša predraga profesorica Danica.

Ja no kaj, dolgčas med angleščino. Po tem, ker sem delovala nekako zamišljeno me je takoj napadla z vprašanjem, ki se je navezal na pravkar predavano snov in imela sem srečo, da sem vseeno nekako z enim ušesom poslušala.

Špeline mavrične barvice. Sicer ni ravno najbolša fotka, namen je bil pa vseeno dober :P

Ja pač tako nekako se mi dolgočasnimo med poukom. Danes smo imeli risanje. Za preživet ampak res komaj. Sicer je bilo nekako zabavno risati Katarino ampak ne ob 8ih zjutraj :S Mogoče mi je bilo lani nekako bolj všeč, ker je bilo popoldne. Ampak bom preživela. Ker ne bi menjavala skupin (prva skupina ima popoldne).

To pa je moja žirafa. Beri žirafa ni krava ali kaj podobnega, čeprav vsi mislijo, da je...

Že nekaj časa ugotavljam, da naredim nekatere stvari, kar tako nezavedno in brez da bi imela kakšen razlog v mislih. Enostavno naredim stvar pa še sama ne vem zakaj.
Potem pa se čez nekaj časa pokaže tisti razlog zakaj sem to naredila.
Naprimer danes sem nekako z namenom zamudila vlak. Še sama nisem vedela zakaj. Samo preprosto mi ni bilo namenjeno iti na tisti vlak, kljub prepričanju Katarine, da bi vseeno lahko malce pohitela, plezala čez ograjo in podobno.
Šele kasneje sem klicala mami, ker je rekla, da gre v Medvode in je bila zmenjena ob pol štirih, ko imam naslednji vlak. In mogoče bi lahko tako šla dol v Medvodah in pešačila do tja. Ampak nekako se je potem zgodilo, da je moral oči nekaj iskat v Ljubljano in tako je še mene spotoma pobral.
In tako sem dejansko dojela razlog.
Nekako je nekaj v meni, neka intuicija. Nekaj nepojasnenega. Šesti čut.
Včasih vem, da se bodo stvari tako zgodile kot kasneje se. Ampak ponavadi si tega nočem priznati, ker mi nekako ni všeč tist njihov izid.

Današnjo pesmico sem po najdalšem času spet slišala na radiu in spet mi je bila všečna. Zelo zabavno je, ko po določenem času ponovno slišiš neko pesem in te ponovno impresionira.
Pa nekako mi spomini švignejo skozi glavo ob poslušanju.

Sean Kingston - Beautiful Girl