Silvestrovo

Epilog. Leto 2 nič 10.
Prebrala sem tisti seznam želja, ki sem ga lani napisal in spet prišla do sklepa, da se je komaj kaj izpolnilo. Vsaj maturo sem naredila, če ne drugega.
Za drugo leto sploh ne vem, če bi se ga lotila pisati.
Ampak sedaj je tudi moj avto preživel rojstni dan in je ponovno registriran in pripravljen na novo leto dogodivščin.


Noč se počasi spušča in tako se še zadnji dan tega leta končuje. Nastopila bo noč. Najbolj vihrava noč v letu. Najdaljša je bila 21. decembra, ko se je uradno začela zima.

In ker se naši blogerji gredo najboljših 10 tega leta, se bom šla tudi sama. Tukaj je mojih 10:

1. AMERIČANI
Verjetno je najboljša stvar, ki se mi je zgodila v tem letu, da sem spoznala moje ameriške prijatelje. In vse kar je prišlo zraven - od torkovih srečanj, do druženja z vsemi za katere prej ni bilo rednega srečevanja.
Treniranja angleščine. Dobre hrane. Najboljših sladic. Deljenih običajev.
In dan, ko sta pristopila Amy in Jared do mene je

2. PRAGA
Ne vem zakaj, ampak ko pomislim na najboljše stvari se mi prikrade Praga v misli. Mogoče, ker je bila že tako dolgo v mojih mislih in ker sem jo imela željo obiskati. In ker smo s puncami, razen vožnje, preživele nekaj lepih trenutkov skupaj. Ker je bilo čisto preprosto in spontano. Nobenih velikih načrtov in lutanje po mestu.

3. IZLETI
Ne vem, vsi enodnevni izleti, kamorkoli s komerkoli so mi vedno pri srcu. Pa če tudi samo do Preddvora, Zbilj ali pa v Italijo. Vedno se je fino potepati naokoli in dopolnjevati ogromno zalogo fotografij. Mučiti fotoaparat do neskončnosti in se smehljati.
Potepanje po Sloveniji. Izlet na češko. V Nemčijo. Italijo. Nakupovanje v Avstriji. Morje na Hrvaškem. Važni so bili deljeni trenutki.
In to je tudi pogojeno z vsemi osebai s katerimi so bili deljeni.

4. ČAJ
Letos sem ga popila toliko, da je tekel v potokih. In vedno ostanem presenečena, ko naročim sadni čaj, saj nikoli ne vem kater okus bom dobila. In je pijača, ki pozimi greje in poleti hladi. Posledično. Oziroma naj teoretično bi.
In koliko pogovorov se je razvilo okoli tega, ko smo srkali čaj. Oziroma, ko smo pili karkoli-že-so-ker-jaz-sem-čaj.

5. ZADNJI LETNIK
Ja, bil je še zadnji letnik. Četrti. Z maturo, maturancem in vsemi odločitvami. Vrata so se dokončno odprla in videl se je prostran svet, mi pa smo ostali popolnoma izgubljeni. Z vsemi nasveti in vsemi (ne)potrebnim smo zapustili srednjo šolo in odšli dalje. Vsak po svoje.
Doživeli pa smo maturanski ples. In nakupovali ter razpravljali kaj bomo oblekli. Zabavali smo se na vajah in podirali rekord na paradi ter se z največjim navdušenjem sprehodili po Slovenski cesti, ki se je zaprla samo za nas. In počastili dež, ki je padal.
Poleg tega pa smo zgubili živce z maturo in vsem cirkusom okoli. Ampak sedaj je tudi to za nami in ves svet nam leži pod nogami. Ali pa mi njemu.

6. ANTIVKARIAT
Ne vem, ampak letos sem jih obiskovala kar precej. Verjetno se pred tem še nikoli nisem znašla znotraj njih. Prav fino mi je brskati med vsemi starimi knjigami, ki v sebi nosijo ne samo napisano zgodbo, ampak tudi zgodbo tistega, ki jo je imel pred tem. In ker vsakič poskočim od veselja, ko vidim kakšno zanimivo knjigo in se z velikim nasmeškom sprehodim po ulici z novo "staro" pridobitvijo v rokah. In tako nastajajo novi načrti in izpolnjene želje.
In pri tem sem se še veliko potepala so starem mestem jedru Ljubljane, ki mi je res blazno simpatičen. In mi je krajšal čas, pred predavanji. In je njegova barvitost v jasnih dneh še posebno poudarjena z kuliso gradu v ozadju.

7. PREDSTAVE
Gledališke, baletne kot filmske. Domači gledališki klub kot velike pojave na filmskih platnih. In elegantni gibi baletnih plesalcev na različnih lokacijah. V Mariboru, na Prešernovem trgu kot v Cankarjevem domu.

8. LOGO
Naredila sem CGP in skoraj zamudila z vsem, za povrh pa zmagala in dobla vikend paket z veveričko Muki. Definitivno nova izkušnja in preživljanje v toplicah, kjer se namakajo upokojenci. Nikoli več.

9. DOLGE POČITNICE
Bil je preskok iz srednje šole na faks. In počitnice vmes so bile dolge in polne raznoraznih stvari. In najboljši je bil september, ko smo še viseli doma medtem, ko so vsi že hodili v šolo. Ampak tudi to se je končalo. In naše študentsko življenje se je začelo.

10. ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE
Čeprav je bolj kot ne v pogonu, sem sedaj študentka. Na faksu. Z izpiti, kolokviji in prespanimi predavanji. Z vsem tem. In nekaterimi res kul osebami.

Lahko rečem, da je težko sestaviti seznam in tak je v tem trenutku. Včeraj bi bil lahko drugačen kot bo jutri, ampak to je skočilo iz glave in še veliko je vsega.

Igrala sem se s Scrabblom.
Novo letno/slivestersko kosilo pri mami. Z jajcem filani goveji zrezki in pire krompir. S čokoladno nadevano potico za sladico. Mmm.


Začenja se silvesterski večer in pijača bo tekla v potokih, jedlo se bo sladko in odštevalo.
Začnite lepo v naslednje leto.

Abba - Happy New Year

Čaj za pomiritev

Njuna družina. Najbolj kul film. No ne najbolj kul, ampak za danes je bil čisto odličen. Teoretično včeraj, ker danes je že zadnji dan v letu. Sem zgodnja.
Uporaba samih besed in besednih zvez je prav posrečena. Joj. In igralska zasedba je zabavna.
Ampak Tuš se je očitno omejil na dva predfilma in celo vrsto reklam, ki so bile podvojene. Za hotel Creina - pazi to - v Kranju. Za cel paket s smučanjem na Krvavcu. Oglaševalci so celi carji, vam rečem. Kao.

In ne boste verjeli - v Kranju ni na četrtkov večer nobene stvari, ki bi bila odprta dalj kot do polnoči. Razen Manjane. To odštejemo.
Še najbolj patetična izbira, kavarne na bencinski črpalki, nam je bila zapahnjena pred nosom.
Pa nič potem.

In ja videla sem del okraskov v starem mestnem jedru. Nič za dol past. Zgolj enakoličje preteklih let. "Brez" pretirane barvnosti. Samo štiri naenkrat.

Pa smo končale na naši veliki oranžni odeji, ki se razteza na sedežni in srkale čaj. Ob božični različici Domačic in zlato ovitih pregrehah.
No, sedaj jima je vsaj jasno za kaj se gre in kaj jima hočem povedati. Nekdo, ki razume.

In potem sem psa prepričevala, da se spravi notri. Juhej.

Duck Sauce - Barbra Streisand

Kokršpanjel

Kukr korkšanjel sm. Beri: Kakor koker španjel izgledam. Ne, pudelj. Kakorkoli.
Danes sem se izživljala med gledanjem filma in sedaj so lasje lepo nakodrani. Ha.


Sedaj pa ne vem. Ali res že tako dolgo nisem jedla v zlato zavitih okusnih čokoladnih bonbonov z imenom Ferrero Rocher ali pa je pakiranje vedno bolj zakomplicirano.
In vonj po njih, ki ti udari v nosnice, ko odpreš škatlo. Mmmm.

V Radovljici sem se zgubila 3-krat. Za menoj na avtocesti se je vozil policaj, ki je najbolj učinkovita omejitev hitrosti. In desno ogledalo sem pozabila popraviti, ko sem ga z nasilnim odmrzovanjem avta malce premaknila.
Poleg tega sem pa ugotovila, ponovno, da je najbolj učinkovita stvar, katere te naučijo v avtošoli - obračanje vozila na (ne)primernem mestu. In naokoli sem lomastila s palico, ki je bila skoraj da večja od mene. Kakšen centimeter ali dva je manjkalo. Zgolj.

In hvala za SSKJ - daleč najbolj koristna in zabavna knjiga. Ko se zmišljuješ "nove" besede.


In Miss Pettigrew Lives for a Day je tako blazno dober film. Presenečena sem bila. In Amy Adams mi je blazno pri srcu. Oh, pa ta stil v času druge svetovne vojne. In izgledala je kot Fleur v četrtem delu Potterja. Ampak res, blazno simpatičen film. Z vsem bliščem in bedo.
Pri tem sem se zraven izživljala in si nakodrala lase.

Carter Twins - Pray

Obširno znanje

Štefan je razkazoval svoje 6 packe, medtem ko ga je bilo potrebno sestaviti in obleči. Bogi Štef.
Ampak potem smo lahko vsaj zganjali norčije okoli njega.

Kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja
sta se skrila k zvezdam za en 'ljubim te'
še polna pesmi z brucovanja
vsa v napevu vzemi me
sklonil se bo k njej, ubogal jo molče

Danes so se na moji playlisti znašli Glee, Bon Jovi in Nina Pušlar. Plus Bilbi z vijolicami.
Ker se mi je blazno prepevala nekje med sanjami in budnim stanjem in je bila prva stvar, ki je odmevala po glavi.

Kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja
sta se skrila k zvezdam za en 'ljubim te'
še polna pesmi z brucovanja
vsa v napevu vzemi me
sklonil se bo k njej, ubogal jo molče.

Scott Pilgrim vs. the World je en tak blazno zanimiv film. Vsekakor ne za vsakogar, ampak meni se je zdel blazno zanimiv. Ker je narejen na način stripa ali računalniške igrice, kdo bi vedel. In Michael Cera je kul. In najboljši stavek v filmu je:
"Knives Chau: I've never even kissed a guy before.
Scott Pilgrim: Hey... me neither. "
...in potem pokam od smeha.

Noč trnovskih vrb bila je krst ognjeni
sploh verjela ni, ko več ga ni bilo
zdaj v prazno vsi večeri njeni v Zlati ladjici teko
sklene, da v srce verjela več ne bo.

Ostalo pa puščam zapisano drugje. In na moji desni še vedno visi moja najljubša ilustracija, ki me sili v nasmeh, ko mi pogled pade nanjo.

Dekle iz Zlate ladjice, mladost, le kam bežiš
zakaj srce spet dati se bojiš
dekle iz Zlate ladjice, če jaz še enkrat bi igral
prav vse za noč trnovskih vrb bi dal.

Kmalu bol je svojo v stare vrbe skrila
saj je v Ladjici veselo vsak večer
ko bo prvič brez srca ljubila
našla bo pozabe vir
srečna, ker ljubezni prave ni nikjer.

Nina Pušlar - Dekle iz zlate ladjice

Sneguljčica

Dragi dedek mraz! Ugotovila sem, kaj si želim da prineseš. Naštrikan trak za v lase z rožico/mašnico. Ali pa kakšen obroček za v lase, ker imam samo še enega in še ta je doživel težje poškodbe in je na rehabilitaciji.

Sedaj, po skupni ugotovitvi, izgledam in se skoraj da počutim kot Sneguljčica. Irena pa skače od navdušenja.
Komaj verjamem, da sem lahko samo sedela na postelji in razlagala. Ravno to sem potrebovala.
Potrebovala sem daljšo nočno vožnjo s super ciljom. Kljub začetnemu neuspehu in zamrznjenemu avtomobilu. Rabila sem iti stran. Zgolj samo za trenutek.
In čutiti objem prijateljstva.
Ter dober film za sprostitev. Easy A. Je tako blazno kul film. Kako hitro in napačno se širijo govorice in kaj prinesejo laži. Ampak vsak ameriški film ima seveda srečen konec.

V kapljici se je lomila svetloba nasproti hitečih avtomobilov. Mene pa je neslo po cesti. Tja, neznanemu naproti. Po znanih poteh.

Sweet Thing - Change Of Seasons

Krasen dan

In en tak velik sarkazem v naslovu.
Saj bi bilo "po pravilih" vse krasno in super in lepo. Ampak jaz ne funkcioniram po pričakovanem. Jaz funkcioniram ravno obratno. Mogoče je napaka v sistemi, ampak svet se podira, ko bi moral žareti od sreče.
Je to normalno?


Bila sem kot zgodba iz zadnjega Shreka, ko se je postavila na glavo.
Sončece je sijalo, dan je bil popoln in zimski. Jaz pa nič. Komaj kaj življenja.
Preveč sreče ne znam absurbirati in nastane to. En velik odboj vsega.


Imam glavo lažjo.
Jutri bo drugače.
Močno upam.


Če Michael Cera igra v filmu, to zna biti blazno kul. Moram gledati. Preprosto moram.

Abba - Super Trouper

Bik v okvirju

Danes sem tako močno potrebovala bližino prijateljev. Posedanje na kavčku pod odejico s šalčko čaja v rokah in dobrim filmom na sporedu. Resnično sem rabila to.
A odzivi so bili popolnoma drugačni. Ni bilo časa.
Seveda ga ni bilo. Saj je le malokrat.
Samo en velik objem in nekaj spodbudnih besed. Pa ni bilo tega. Samo črn zaslon telefona.

Kje so ljudje, ko jih močno potrebuješ? Se vsi izmaknejo?
Saj ne, da bi to prikazala s takšno močjo kot sem sedaj. Ampak kričala sem znotraj. Trgalo in cvrlo me je. Pa sploh ni bilo vzroka. Morala bi skakati od veselja.
A nikoli ne znam tega, kar bi bilo zapovedano. Moje reakcije so tako nepričakovane.

Saj mi je fino. Ampak... vidiš da nikogar ni.
Jaz pa imam navado se vsesti v avto in se podati na pot. Preveč pričakujem od drugih?

Saj drugače sem poskakovala od veselja in vse. Ampak na koncu dneva se pa samo sesedeš. Kot kup nesreče. Pod težo svojih pričakovanj.
Lahko bi me izočilo. Ampak z delčkom vedno pričakujem nekaj dobrega. Nekaj pozitivnega.

Dan je bil super. Likala sem. Zlagala. Igrala. In se smejala. Ampak potem pride noč. Potem nastane trdna tema in jaz ostanem sama s svojim odsevom v steklu. In oči postanejo bolj zelene.
Tudi članek sem nekje podzavestno absorbirala vase.

"Depresija je kot orodje, ki prisili v raziskovanje lastne notranjosti. Je logična posledica življenja v svetu preobremenjenim v lovu za materialnim.
Depresija tako postane priložnost da spet vidimo in čutimo. Če le uspemo uzreti na drugo stran, kjer je medsebojna povezanost vsega kristalno jasna."

The Mamas & The Papas - Dream A Little Dream Of Me

Božični zajtrk

Jaz sem en tak mali požeruh, ko pride do prazničnega prehranjevanja. Ponavadi se mize šibijo pod dobrotami in potici se ne da upreti. Niti ne suhemu mesu.


Nastopilo je božično jutro. Moj naljubši del. Ko se zbudiš in te premami stavek v smislu: "Poglej, kaj se skriva pod smečico" in odhitim tja, kot najbolj radoveden otrok. In vidim kup daril. Ovitih v barvast papir. Okrašenih z imeni. In pričaka me tudi moje. Saj božička ni pobralo od smeh, ko je izvedel, da sem bila pridna. Hihi.
Dobila sem barvice! Cel komplet. Štiriindvajset mojih najljubših barvic. In Ferrero Rocher. Pozabila sem že kakšen super okus ima. In malo beležkico, koledarček z motivom Pariza. Oh, Pariz.
Pa ravno moji impresionisti bodo zdaj zdaj zapustili zid. Tisti, kupljen v Parizu. Ki me je spremljal 12 mesece tam na steni.
Šla bi sedeti sredi Narodne galerije in opazovati slike. Kdo bi se mi pridružil? Pa še ta mesec posvečajo Ivani Kobilci.


Božični zajtrk. Z biftkom. In kupom dobrot. Ko se zbere cela družina, vključno s psom po mizo. In vse skupaj razvlečemo na eno veliko družabno igro, ki se preseli iz enega kraja v drug.
Ob cesti pa hitita dva bela repka srnic.
Sedaj imamo pa Scrabble. Kul. Za izboljševanje besednega zaklada in brskanje po SSKJ. Predvsem ta del.
Družinske partije šestih igralcev so najbolj zanimive. Dokler moj brat nima govornega nastopa in jaz neuspešno citiram našo preljubo profesorico s prizori iz Tartuffa. Ubošček.
Jaslice so bile bolj za vzorec. In zvonček je svetil na balkonu.


Kako zabavni pregovori so pri Osvajalcu. Čisto ljubezen je treba osvajati , ničvredna se sama ponuja." Vsakič se kaj novega naučiš.


Fino je. Zdi se mi da je letos ta Božič še posebno lep in fin. Meni je prav všeč.
In dejansko sem v spodnji verziji prepoznala špansko različico. Mehiško. Kakor hočete.

Celine Dion - The Power Of Love

Božična večerja

Vesel božič vsem.

Danes me vsi oblegajo z božičnimi sms-i. A jaz se ne dam. Dejansko sem se odzivala zgolj na enga. Tako fino je, ko se ti nasmeh pričara na obraz, ko vidiš novo sporočilo. Dolgo novo sporočilo. Ah...


Filmi utrujajo. Are We Done Yet? In z bratom sva zaspala nekje proti koncu. Oba. Na enem kavču. Kar je bilo čutiti, ko sem dobila brco in se obrnila naokoli.
Potem pa se je prižgala luč in zaslišalo se je nekaj glasov. Bila je potica in suho meso. Same dobrote so nas obiskale, ki sta jih prinašala ata in mama.
Pa že čestitke sem izdelovala. Današnji dan se zdi tako dolg.


Snega pa ni. Ni božične pravljice. Samo kaplje dežja, ki povzročajo traparije po državi. In topijo še zadnje ostanke snega.
Belega božiča že dolgo ni bilo.

Ne vem kaj je zadnje čase z vzdušjem. Vse je bolj kot ne spomladansko. Vsi delijo neke vesele novice. So se letni časi resnično postavili na glavo, ali je to zgolj praznični čas?


Božična večerja. S pečenko in pečenim krompirjem. Slastno. Za sladico pa potica in partija remija. Več iger.
Še kuža je bil ves prazničen z rdečo pentljo okoli vratu. Iiii.


Zvonovi že donijo vse naokoli. In jaz s psom tečem po ulici.
Še malo pa bo nastopil Božič. Še par minut. In potem se bom prav potiho spravila v posteljo in se prebudila v božično jutro.
Ne morem verjeti. Božič bo.

Britney Spears - My Only Wish

Zbiti okraski

Sem kot slon v trgovini s porcelanom. Samo, da meni zleti po tleh vsaka stvar, ki jo primem. Pa sploh ne vem zakaj. Ampak takoj sem razbila dve bunkici za na smrečico. Ki sta bili še zapakirani v škatli. Ena pa je za las ušla tej usodi. Ker letos imamo rdeče-oranžne okraske. In nisem bila edina.
Še malo pa bomo pobirali stave, koliko jih bo preživelo do podrtja smrečice.
Ampak smrečica je sedaj okrašena in postavljena. In imam počitnice. Končno.


Mučila me je predstavitev seminarske. Oblačenje avtomobilov. Kakšen naslov. In samo za to sem morala danes na faks. Ampak sva speljali. Ne po besedilu, ampak po nakladanju. Pojma nisem imela kaj sem govorila. Samo izustila sem tisto, kar mi je padlo na pamet, saj sem bila preveč živčna. In vedno govorim traparije, ko predstavljam seminarske. Saj so že navajeni.
Skvidži pa je požel zanimanje, saj so vsi z veliko pozornostjo zasledovali to besedo v videoposnetku. Hihi.

Zdi se mi, da mi spomin nagaja. Ker se ne morem spomniti, kaj sem počela teden dni nazaj, niti kaj sem počela včeraj. Zadnje čase se mi to vse pogosteje dogaja. In saj zapisujem vse, ampak sproti pozabljam. In resnično me spravlja ob živce.
Če sedaj prebiram o Alzheimerjevi bolezni.


In tako fino poleg vsega še zaspim zjutraj medtem, ko v glavi načrtujem, kaj bi vzela seboj za pod zob. In ja. Vedno hitim. In potem čakam na vlak. In potem zopet hitim in čakam. Sistem je obupen. Ampak tako je. Saj bi rekla, da sem se že navadila, ampak sem znova razočarana. Polno enega čakanja je.
Vem, da sem danes skakljala po hiši in prepevala božične pesmi. Vem, da sem se vrtela. Smejala sama sebi, ko sem zrla v svoj odsev na vlaku in sopotnikov sedež. Ko sem prepevala pesmi v avtu.
Sovražim klik. In izgubim popolnoma ves nadzor. Vse se mi zdi nemogoče in jaz sem zgolj nemočna. In lahko rečete karkoli, ampak nimam besede pri tem. Vse dela samo.
Danes bi lahko tolikokrat povedala, da sem super. Če me je na trenutke razganjalo. In potem sem se umirila. In potem mi je dogajalo. In potem sem se umirila. In potem me je metalo. In potem sem si zaželela imeti nihalo v roki, samo za sproščanje. In potem sem poslušala. Skratka cela kriza iz vsega.


Mythbustersa sta zakon. Res legende.
Hh. Tale december bo še zanimiv. Jaz že vem, kaj mislim. Hi.

Frank Sinatra - I'll be home for Christmas

Skvidži

Ne vem zakaj, ampak danes se mi prav nasmiha. Tako smeje. In dvakrat sem bila pred resnim izbruhom smeha, ko ga sicer ne bi bilo potrebno, pa dobro.

V glavo mi je skočila pesem, ki se bo znašla tudi spodaj. Mislim, da sem jo celo lani za novo leto poslušala.
Sedaj se lahko posmehujem smešni frizuri Vilija Resnika. Hi. Saj zadnjič smo se frizuri Mirana Rudana, ki je bila zelo podobna. Smešna so bila ta leta.


Lahko povem, da sem se primajala do faksa. Sicer precej neuspešno. Mislim prišla sem v enem kosu, ampak bi bila rajši kje drugje, kot grela sedež. Sicer sem res ustvarila nekaj karikatur in božičnih elemenotou. In počečkala račun z napisom "To nima smisla. Res!!". Obup. Tale faks ima tako slab vpliv name.


Včeri je bil mrk. In včeraj je bil zimski solsticij. Enakonočje. Vse naenkrat, kar se je nazadnje zgodilo pred 300 leti. Tako sem prebrala. Ampak sedaj bo potrebno zopet čakati, saj je bilo oblačno in na našem koncu je bila luna ravno v fazi zahajanja. Pa naslednjič. Hh.

Ponavadi se ti začne od samega obupa že mešati. In sedaj skačem, dobro skačem po stolu in podim vse kar leze in gre ven iz sobe s svojim "petjem".
Karaoke iz

Ampak vsaj seminarska je narejena in psihično se moram pripraviti na predstavitev. Ker ponavadi počnem traparije in ne vem kaj govorim. Šmentana reč. Mogoče se lahko pogreznem v tla. Ne? Res ne?

Obupen dvojček sem. Vem ja. In ljudje, ki tega ne vedno se čudijo.
Oddajam barvice. Celo paleto. Ker sedaj sem odkrila Van Goghove in se ne ganem nikamor več. In še turkizno mordo sem dobila zraven in se sploh ne ganem. Mogoče bi še turkizno zeleno. In... lahko vse? Trenutno jih imam 12 od 60ih odtenkov.

Vili Resnik - Nebom ti lagal

Božično druženje

Pa sem še en dan preživela v tipkanju in brskanju po svetovnem spletu. Tako je vedno, ko poskušaš narediti vse zadnje trenutke. Prej se ti sploh ne zdi vredno.
Za zajtrk sem se pa lotila kar ameriške verzije palačink, ki sem jih zasledila na strani radia1 in recept našla na Žurnalu. Še nikoli nisem delal palačink po receptu. Saj ni bilo kaj dosti drugače, zgolj ena dodatna stvar. In so nastale. Debele in majhne in nič manj okusne. V kombinaciji s smetano so bile prav odlične.


Sem že omenila da ne vem kaj je z menoj in božičnim razpoloženjem to leto, ampak danes poslušam slovenske božične pesmi. Saj jih je res 5 in dodaš različne izvajalce.
Ura pa je minevala. In sem rajši pograbila psa, kot se vsedla v avto in odpravila v Ljubljano.
Preganjala sva srnice po gozdu. In res prikupne in prisrčne srnice z belimi repki. Oh. Bolj sem jih sama "preganjal" - se jim poskušala približati, kot kuža, ki jih verjetno sploh videl ni.

Ampak mojih torkovih srečanj pri Američanih pa seveda nisem odpovedala. In še tajming je bil pravšnji, saj sem lahko ostala dalj kot samo do 8ih.
Človek sploh ne more verjeti kako kulj vzdušje znajo oni pričarati. Sicer sem malce reševala svet, kar se tiče računalnikov, ampak sami pa poskrbijo prav za vse.

Božične zgodbe, božični filmi in pesmi okoli tega časa. To smo delili danes.
Moram prebrati "The Gift of the Magi", ker sedaj že drugič slišim o tem.


Zvok kitare. In potem sem omamljena. Potem je po meni. Ko se človek vživi v vse skupaj, lahko samo občudujem. Prepevali smo božične pesmi. Tako vsi v en glas in prav super nam je šlo. Super nam je šlo vse.
Tudi sedenje pri gledanju filma National Lampoon's Christmas Vacation in ves smeh. Dokler ni ura kazala veliko in smo šli vsak svojo pod z mislijo: "se vidimo prihodnje leto", ki se zdi daleč.

Trans-Siberian Orchestra - Carol of the Bells

Igra daril

Še en teden se je začel. Še pred zadnji v tem letu. Še zadnji študijski.
Ampak pravijo: "Študent naj bo!" in študent je pridno delal doma. Upsila.
Tako je, ko se vozni redi in ure predavanj ne ujemajo. Čeprav bi lahko videla fiziko, ampak kaj je fizika v primerjavi s toplo posteljo. Čisto nič.


Ideja včasi pride pozno, ampak važno, da se pojavi.
In kuhanje puhastih pudingov je kar zabavno. Ko se brezglavo vrtim po kuhinji in skačem gor in dol ter hitro mešam. Ampak je nekaj uspelo in tudi izginili so do večera. Okrašeni prehitro. Ker se je vse stopilo. In prebarvalo dele pudingov. Tudi to je nekaj.


Potem pa sem se še za kosilo vrtela po kuhinji. In tudi to je izginilo iz krožnikov čisto prehitro.


Moji ameriški prijatelji pa so zopet gostili neko božično zabavo. In jaz sem bila zopet tam. Z majhnim darilom, nad katerim so bili vsi navdušeni. Ja, pozornosti so dovolj že čisto preproste. Ali pa take, ki te nasmejijo, ko ti pogled zanese na zid kjer so obešene.
Ljudi se je trlo. Ampak res trlo. Neznanih obrazov je bilo ogromno, znanih pa komaj kaj. Pa smo se vseeno znašli v manjših pogovorih. Pili apple cider. Mmm, to je zakon.
Potem, ko se nas je precej nabralo in ko smo prigriznili vse sladkarije in slane stvari, potem smo se posedli v dnevni sobi.
Povsod nas je bilo dovolj. Izvlekli listek in čakali na pravila igre. 21.
Pravila so bila preprosta. Vzemi ali izberi. Vzemi si darilo, ki ga je nekdo že prejel, ali pa si izberi novega iz kupa. In tako je moral prvi po vrsti oziroma prva po vrsti, kar večkrat sežti po neodprtih darilih. In bilo je nekaj "kradenja" daril. Prav zanimivo je bilo vsakega opazovati, ko je z navdušenjem odpiral svoje darilo. In tudi jaz sem ga. In sem dobila... WC metlico. In to roza. Kako zabavno. Prav kulj.
Ironično je, ko Kitajka dobi koledar iz kitajske restavracije.


Potem pa je glasnost naraščala in zopet smo se vrnili k pogovorom. In izvedle smo debato kar na hodniku, ko je pogled skozi vrata pokazal, da so se vsi začeli igrati s kartami. Dobesedno vsi. In človek je komaj verjel, koliko različnih paketov kart so prinesli s seboj. In tudi me smo se šle pasjanso. Tako skupinsko. Prava borba je nastala.
Ampak kaj, ko moramo biti po 10 tiho in sem pri tem dobila iztočnico, da sem se odpeljala domov. Ne vem zakaj, ampak vedno z ovinka hitro pogledam, če avto še stoji na parkirišču. In je. Ker nikoli ne vem, kje me napade jezen stanovalec. Pa me ni.


In vožnja je bila prav zanimiva. Ta sneg odbija toliko svetlobe, da se še gore jasno vidijo, kljub noči. In nad mano se je vila prav zanimiva gmota vode zgrnjena v oblak, ki se je nenadoma pretrgal in pokazal zvezdice v daljavi. In potem je bila megla. In je ni bilo več. In še predno sem se zavedala, sem stala na parkirišču in zrla v smrečico lučk, ki sem jo postavila na okno.


Titanik. Tragičen, romantiče in preprosto lep film. Tako novoleten mi je postal, saj imam občutek, da je predvajan ob času tam nekje. Kako mogočno in čarobno se lako v trenutku razbline. Nič ni večno. Še kapitan potone s svojo ladjo.
Poleg tega pa čakam na moj prizor ležanja v ledeno mrzli vodi s tresočimi ustnicami in babice, ki vrže ogrlico v morje.

Taylor Swift - Back To December

Ekspedicija

Ekspedicija džeki čena.
Tako fino je brskati po SSKJ-ju. Ker se mi vedno zdi fascinantno, ko si v glavi zastavim besede in vidim da obstajajo in imajo skoraj takšen pomen kot ga predvidevam.

ekspedícija-e ž (í) 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji ♪

Z bratom in psom smo odtavali na sprehod v gozd po celem snegu. Končali pa smo nekje po strmem terenu skoraj ob vodi, kjer je bilo vse prej kot preprost sprehod.
Bila je taka bolj Jackie Chan akcija, kjer smo se metali po hribu, da bi lovili veje za katere smo se prijeli. Ampak to se tako obupno sliši samo prebrano, ker v resnici je bilo malce manj razburljivo oziroma malce manj pretirano.
Čeprav sem res zdrsela po hribu. Enkrat zaradi odlomljene veje, drugič pa namenoma, ker je bila to najhitrejša in najenostavnejša oblika potovanja. Definitivno bi rabili tiste plastične lopati.


In najbolje je gledati kuža, kako z užitkom skače po snegu, ki mu sega do trebuščka. Ko preskakuje vse ovire in teče gor in dol, da bi videl, če sva oba za njim. Potem pa se požene v brezciljni dir za neko stvarjo in se že čez nekaj sekund obrne, da preveri, če ima svoje še na obzorju.
Bolj kot se trudiš, da ga spremeniš v belega, ti to prepreči v eni sami potezi. Se strese in postane črn nazaj.
In kot največji firbec zre čez ograje.


Ampak še boljši pa je, ko preprosto omaga, ko pride v toplo zavetje doma. Je prvi, ki leži poleg kavča na tleh od čist utrujenosti. Ampak ga vonj praženega krompirja premami, kot premami nas. Hrana je vedno njegova šibka točka. Ob pogledu.


Družabne igre pa prinesejo obilo smeha in celega Maria, ki ga nismo že videli dovolj časa. In ga zopet ne bomo.

Mraz. Toplota. Nenehno spreminjanje temperature ima prevelik vpliv na moje že tako razpokane ustnice. In res čisto nič ne pomaga. Trenutno si z velikimi količinami bepanthena lajšam bolečino.


Za jutri pa me muči gromozanska dilema. Iti na fiziko zjutraj. Ali ne. Čakati od 2,5 - 4 ure ali ne. Iti na kemijo ali ne. Pisati test, ker sem že tako ali pa tako obsojena na izpit. Ker edina stvar, ki jo hočem narediti je to, da se spravim zvečer v Ljubljano na druženje v božičnem vzdušju.
Ker po drugi strani pa lahko dokončam seminarsko, kar je tako ali pa tako bolj na tesno s časom kot vedno.
Bom prespala.


In kaj so pametni triki da naučiš svojega psa. Pospravlanje tvojih štumfov po stanovanju. Kako kul triki.

Sister Sledge - We Are Family

Dvorana v Stožicah

Pričakalo nas je 30 centimetrov snega. In glasno vpitje iz dnevne sobe me je pričakalo zjutraj. Ja s plugi so same težave.
In kot specialci smo bili v trenutki zunaj, ko smo metali sneg nazaj na cesto.
Čeprav nisem ravno "ljubitelj" kidanja, sem se motala okoli snega, lopat in metel. Samo sukala.


Letos sem v takem božičnem razpoloženju že prav cel december. Nekako se mi blazno poslušajo božične pesmi in gledajo božični filmi. Ker ponavadi sem najbolj proti temu.
Ampak stvari spreminjajo pogled na svet in vsako leto prinese drugačen veter.
Freda Božička sem gledala. In ne vem, danes mi je bil ravno pravšnja poslastica ob vseh sladkih prigrizkih od včeraj.


Sneg je vedno najbolje opazovati tako na daleč. Izpod tople odeje skozi okno.
Ker vse ostalo je zgolj premrzlo in prehladno in sneženo.


Morske ribe pečene v pečici so prava poslastica. Orada.
Kakšna kul slika kolesa. Ne, kakšno kul kolo.


Košarkaška tekma v Stožicah. Tistih opevanih in obiskanih Stožicah. O tistih, katere vsi poznate ali ste vsaj slišali za njih.
Vsi smo v en glas ugotovili, da na televiziji vse izgleda veliko večje. In da vse piše. In da so komentarji.


Res pa da ni vzdušja in metanja majic in navijačic med minutnimi odmori. Preoblekle so se štirikrat, vendar v zadnji četrtini niso nastopile. Olimpija pa je slavila. Celo tekmo dejansko.

Dorothy Dandridge - I Got Rhythm