Velike modre oči

mood: zamorjeno in slabo

Po dolgem času spet rišem.
Vrjetno zaradi razpoloženja, ki se je ustvarilo čez dan (soba + "bratec") ali pa zaradi slikce.

Te slikce:

vir

Ta fotografija mi je trenuto res najljubša. Všeč so mi te velike modre oči. <3 In sedaj to nekako trudim tudi narisati, čeprav sem že obupala in se spravila delati novo risbo.

Kaj za vraga naj jaz delam v toplicah?

Vesna Pisarović - Da znaš

Uspavanka, sms in Armageddon

mood: srečno, še vedno s precejšno količino optimizma v sebi

Sad ljubezni dveh ljudi – drobno bitje v zibelki.
Tebi pojem pesem to, ker mi je hudo.
Sem čakala ga zaman na ta prekleti dan,
da delila srečo bi, ko življenje se rodi.

Ne morem se naposlušati te pesmi. Je tako lepa, tako čudovita ampak žalostna, obenem pa polna nekega optimizma.

Le tebe še imam, tvojo drobno dlan.
Ti si mi vse, si zadnje upanje.
Le tebe še imam, ljubezen vso ti dam,
njegovo pa ime polagam ti v srce.

Včasih je prav lepo, ko zazvoni telefon in pogledaš in vidiš sms. Prav pričara ti nasmeh na ustnice, ko vidiš, da se je nekdo nekje spomnil nate.
Hvala Lara...

So veselje skrivali, vedeli so, da boli,
vedeli, da te ne bo, da mi je hudo.
So prinesli k postelji njegovi dve stvari:
igračo plišasto in šopek rož v slovo.

Zapasalo se mi je gledati film Armageddon in sicer stoprvič. Čeprav bi se morala zdajle ukvarjati s kroji in vektorji v Corelu, ampak nekako mi še ne gre, saj bo.

(besedilo Tabu - Uspavanka)

Aerosmith - I Don't Wanna Miss A Thing

Sprehod z napol suhimi cestami

mood: zasanjano z nasmeškom in sprehodeno

Ugotovitev danes... ker sem enkrat prejšnič pisala, da karkoli narediš gre vse skupaj v pisane marjetice, sem danes razmišljala, da nekako če že priletiš na dno potem greš lahko samo navzgor.
Potem pri tem nastane sinusna krivulja (maš res Helena).


... po dežju vedno posije sonce...
In tako je tudi danes. Po deževnem dnevu je bilo popoldne, ubistvu večer, jasno. Tako, da sem se odpravila na sprehod, sama.
Tisti prijeten hlad in vonj, ki nastane po dežju v poletnih dneh.
Tako, da spet mobi za vrat, slušalke v ušesa, ključ v žep in fotoaparat v roke ter veselo pot pod noge.

Šlo je veliko ljudi na sprehod, mogoče kar malce preveč. Saj potem te vsi čudno gledajo, ko s fotoaparatam okoli "strašiš".
Tako, da sem se ponovno podala na lov za novimi zanimivimi fotkami.
Zopet sem imela cilj iti tja ob vodo, ampak sedaj je bil problem, da je bilo še vse mokro in blatno ampak je bilo zaenkrat čisto dovolj, da sem samo bila tam v bližini, bom šla pač ob drugem času posedati.


Potem sem pot nadaljevala okoli po cesti ob travniku, kjer se sprehajajo ljudje.
Tako sta mimo prišla mali fantek in mamica.
Fantek: "Kaj pa te teta tam počne?" ... jaz pa seveda sredi travnika razno, ko slikam neko rožico.
Mamica: "Slika rožice, verjetno jih ima rada." ... jaz pa v smeh in fotografiram naprej.

Pač moj krog se iz dobrih 20ih minut zavleče na eno uro, če imam fotoaparat sabo.


Zvečer pa, ko smo družinsko igrali igro Catan(spet sem izgubila) je bil vmes tudi film Več kot dekle (Crossroads) in tako mi je v spominu ostala pesem I'm not a girl, not yet a woman, tako da vam dajem video (ni original, ker ga ne morem prilimati).

Britney Spears - I'm Not A Girl, Not Yet A Woman

Znižanje in mehurčki

mood: dogaja

Ker mi je pač "cuker padu" in nisem imela preveliko sreče v iskanju sladkarij v hiši, sem si raje šla ustvarit vročo čokolado iz vrečke. Ker pa je posodo treba pomiti (včeraj pač sem pozabila na to) sem stisnila cet in je iz njega izletelo na stotine majhnih mehurčkov>, ki so krožili po kuhinji še nadaljni 2 minuti. Bilo je prav zabavno in rahlo čarobno. Za trenutek, potem ko prideš nazaj v realnosti, seveda ugotoviš, da bo treba vseeno kaj narediti.

Potem sem seveda uživala v vroči čokoladi s smetano. Dokler se nisem opekla v jezik in je zmankalo smetane, ampak pustimo podrobnosti, važno da se je raven sladkorja v krvi dvignila na normalno mejo.

Mogoče mi je "cuker padu" zaradi ugotovitve, da so po včerajšnem pritoževanju nad cenami v Sloveniji, čudežno znižali, tisti prenosnik, katerega jaz hočem. Kot, da bi me nekako slišali. Saj bi ga že naročila ampak kaj, ko ima intergriano Intlovo grafično jaz pa bi rada od Geforce. Bom že nekako prišla do prenosnika.

Ker pač ponavadi ne najdem tiste pesmi, ki jo iščem na youtubu pridem ponavadi do dokaj čudne izbire na koncu. Iskala sem Tabu - Uspavanka, ampak je ni. Potem sem iskala Vesno Pisarović - Ja čekam noč in tudi s tem ni nič, tako pridem do Danijele in Vesne, ko na Dori oponašata Shakiro in najdem Danijelo, ko pleše na She's a lady in nekako s tem pridem do naših najbolših plesalcev Katarine Venturini in Andreja Škufce, ko plešeta jive na Reet Petite.
Zanimivo ali ne? (smeh...)

Jackie Wilson - Reet Petite
Katarina Venturini in Andrej Škufca - Jive

Prenosnik po dežju

mood: začudeno

Ker sem se jaz pač odločila, da "nujno" potrebujem prenosni računalnik, sem se podala na lov in v raziskovanje za dovolj dobrim računalnikom zame.
Po prebranih člankih v Monitorju, po prebranih postih na raznih forumi, ocenah in podobnih zadevah sem se nekako odločila za Dellov prenosnik XPS 1330.

Potem sem raziskovala in odkrila, da večina (ok skoraj vsi) modeli, ki jih imajo pri nas imajo intergrirano Intlovo grafično, kar mi ne korisiti kaj preveč. Našala sem seveda model z grafično Nvidia GeForce (od tega imam grafično tudi v tem računalniku in sem povsem zadovoljna z njo), ampak kaj, ko je to takoj par 100€ dražje.

Potem pa je oče nekaj raziskoval, ker se pač odločil kupit še en Dellov monitor in to je nekako naneslo na raziskovanje po nemškem trgu. Seveda sem bila precej šokirana, ko sem ugotovila, da tak model kot ga pri nas prodajajo za 1000€ tam stane 600-700€ (to je sedaj okvirno) in za tistih naših 1.200€ dobiš resnično "hud" prenosnik. Tako, da sedaj še ugotavljam, če se ga da naročiti in če bodo kakšne težave s tipkovnico (nemške črke in to).
Tako, da mogoče se bo ta malček nekoč (v kratkem mogoče) znašel tudi pri meni na mizi.

Če pa še ne bom pa vsaj lahko ustvarjala z lastno Wacomovo grafično tablico, ki upam, da pride še do konca tega tedna.


Seveda je danes tudi deževalo in grmelo, zato imam še vedno podvig slikanja strele (kar mi sicer ne ratuje najbolje, ampak dobro) so pa nastale zanimive fotografije neba po dežju.

Važno, da gre meni že cel večer po glavi pesem od Domna Kumra - Po dežju. Sicer bolj melodija kot besedilo, saj ne vem kakšno je. Ampak to pomoje samo zato, ker sem gledala neke posnetke iz "pozdravca" in sem ravno med nastopom tega odkrila, da je nekaterim v "prvi" vrsti dogajalo. Zanimivo ja. Tako, da mi sedaj dogaja in mi gre ta pesem po glavi in jo imate tudi tukaj.

Domen Kumer - Po dežju

Sprehod v nalivu

mood: pa ubistvu super

Pač, če se tri punce, ki niso več sošolke (že nekaj časa) in živijo v bližini, odločijo, da gredo ven na pijačo je nujno, da nekaj to skoraj prepreči.

Ne ni rosilo, niti močno ni rosilo. Naprej so začele padati takšne velike kaplje, tiste, ko si v nekaj sekundah moker, nato pa se je ulilo.

Ampak me trmaste kot smo, smo (sta) se odločile, da gremo kljub nalivu na pijačo.
Dobro, da je začelo deževati ravno, ko sva prišli do Barbi, da je lahko prinesla dežnike, ker sicer ne vem kako bi bilo.
Tako smo že precejšno poplavo krenile na pot.

Bilo je kot bi se odtrgal oblak, saj se je ulilo, pa tudi začelo je grmeti in jaz sem vsakič trznila (sicer potem v največji smeh ampak dobro). Zato smo se za nekaj časa zatekle v nek blok, ki je bil ravno v bližini in smo tam čakale, da mine.
Ugotavlale smo tudi tisto, koliko je oddaljena strela. Sicer še vedno ne vem kako to deluje (moram še raziskati).
Ko se je rahlo umirilo, sta se odločili, da gremo vseeno v Cukrarno, ker je bil tak tudi prvotni namen, ne glede na to, da je bila Barbi bližje doma.

(slikano z mobitelom - največji naliv... čakamo na zeleno luč)

Po "nekaj"minutni hoji, jamranju nad mojo "vertikalno" držo marele (ne vem zakaj imajo vsi probleme s tem (smeh...)) smo prispele do Cukrarne ampak ob takem nalivu so bili nekateri notri, samo so imele vrata zaprta.
Ob pogledu na Evropo smo ugotovile, da je nekako preveč "fensi" za nas, zato smo šle naprej do Mitnice.
Sicer ob kratkem razočaranju, da je tudi le-ta zaprta, smo poskusile še pri drugem vhodu in imele malce več sreče.

Nato so se odvijali zanimivi pogovori ob Ledeni kavi in Ledeni čokoladi ter glasbi, ki je donela iz zvočnikov, nad nami.

Ker je vsega lepega enkrat konec smo morale tudi me domov in tako se je končal naš sprehod v nalivu.

Bill Medley Jennifer Warnes -
I've Had The Time Of My Life

Dežne kapljice na pregretih tleh

mood: nasmejano in polno optimizma

Dežuje. Sploh ne vem več kdaj je nazadnje deževalo. Saj ne, da bi na splošno oboževala dež, ga ne. Ampak zdajle mi je prav pasalo biti zunaj na dežju, na terasi.
Ko čutiš pregreta tla pod nogami in dežne kapljice, ki nežno padajo na tvoja ramena. Ti pa samo zreš v to prelepo noč.
Če bi bila drugačne volje, bi zdajle samo z namrščenim obrazom zrla skozi okno in se spraševala, zakaj za vraga dežuje, ampak ne. Trenutno zrem v svet z veliko mero optimizma in velikim nasmeškom na obrazu.

Sicer ne vem čisto točno zakaj taka volja in tak nasmešek. Ampak mogoče pa je svet preprosto lep, če ga pogledamo skozi rožnata očala. Pa tudi, če smo sami doma za računalnikom na petkov večer.

Končno sem si pogledala celotno serijo Seksa v mestu. Mogoče si bom v kratkem še enkrat pogledala film.
Mogoče sem zaradi tega srečnega konca takšne volje. Ker sicer nimam trenutno nič od tega, kar imajo oni.
Ampak mogoče me naredi srečno tudi samo, če so ljudje okoli mene srečni (v mejah normale seveda, ker drugače imam ponavadi že dosti njihove sreče in se sprašujem kaj je narobe z menoj, da tega nimam).

Delam tudi na spletni strani. Seveda gre vse skupaj počasi. Ampak mogoče bom pa prislužila kakšen evro. Mogoče si bom resnično umislila nov prenosnik.
Ampak kaj, nikoli se ne ve.

Nikoli se ne ve kaj nas čaka čez nekaj trenutkov...

Xplozion - Ljubezen iz šolskih dni

Jaz in moji glasbeni izbori... brez komentarja...

Oprezanje in Jabolko

mood: radovedno

Skozi okno imam pogled na 3 fante na križišču, ki je ravno nasproti mojega okna. Mislim, da so kakšne 2 ali 3 leta starejši. Sicer ni preveč osvetljeno, da bi jih videla ampak vseeno.
Za popestritev "večera" bolje že jutra.

Poleg tega pa imam v sobi brata, ki že spi kakšne 3,4 ure in se na vsake toliko časa obrne in začne govoriti - v spanju. Ravno 20min nazaj je vpil: "Ok, ok bom šu... in Kaja 580" potem se je obrnil začel smejati, utihnil in smrčal naprej.

Ja zelo zanimivo preživljam te počitniške večere. Mogoče me bo že čez kakšne pol ure ali malo več prijelo, da bi šla spat ampak trenutno mi še ni do tega, ker sem ravno nekako ob tem času 12 ur nazaj ustala. Danes oz. včeraj se je spanec zavlekel že v popoldan, ker moje povprečno vstajanje je okoli 11ih.

Iščem prenosnika in trenutno se nadušujem nad Dell-om XPS M1330

Moram ga videti v živo, mogoče me potem mine. Tako kot me je nekako minil Asus EEE, ampak šele ko sem ga videla v delovanju. Drugače oblika in vse mi je nekako še vedno všeč.

Sicer moj sanjski računalnik je še vedno Applov MacBook, katerikoli že samo, da je Mac. Pa ne vem čisto natančo, kaj je tako privalčnega na njih ampak so tako preprosto čudoviti in dizajnerski in vedno, ko gledam kakšne lekcije vsi uporabljajo Mac-a... Oh ja <3

Nisem pa tudi še čisto prepričana zakaj bi trenutno rabila prenosni računalnik, ker je ta še vedno naravnost fantastičen (z občasnimi zamrznitvami in blokiranjem).
Mogoče se mi včasih zapaše tipkanja ali gledanja filmov, ko visim zunaj v viseči mreži ali ležim na postelji. Mogoče, ker omogočajo večjo mobilnost, da ga lahko imaš dejansko kjerkoli (potem se zatakne pri dostopu do interneta ampak vseeno).
Zato bi rabla prenostnik, ki je lahek in je dovolj zmogljiv, da se lahko ukvarjam s Photoshopom, kjer koli že sem. Pa tudi avtonomija baterije ne sme biti preveč slaba. Tako, da tale Dell se mi ne zdi ravno slab, ampak je mogoče malce dražji, ker je znamka, ker je Dell.

Ugotavlam pa tudi, da če ga že hočem imete bom morala nekako tudi spet prislužiti kakšen evro, tako da se spravljam oblikovati spletne strani in dokončati še nek projekt, ki sem ga začela delati mesec ali 2 nazaj.


P.S. ugotavljam da sem 1 mesec stara 17 :D... hitro gre ta čas

Hajdi - Tvoj pogled muči me

Ne me vprašati, kje sem najdla Hajdi.

Ja no to so bili še časi, ko smo bili majhni in naivni (joj Helena). To so bili pesmi naše mladosti, pevka mojega otroštva. Ampak o tem kdaj drugič...

Blokirane cene in veliki napisi

mood: razočarano

Povsod so neke akcije, popusti, blokirane cene in podobno. In ljudje dejansko padajo na to. Nekateri gledajo samo kdaj bojo popusti, kje je kakšna akcija, kateri izdelki so znižani, pa četudi jih ne rabijo.

Ne maram razprodaj in znižanj in podobnih stvari.
Saj ne rečem, da je stvar bolj poceni ampak kaj, ko vse skupaj izgubi svoj čar.
Vsa oblačila "nabašejo" na tiste uboge police in obešalnike, kjer je ponavadi 3-krat manj oblačil gor. Vse je pomešano, razmetano. Če že najdeš kakšno všečno stvar, te čakajo najprej vrste pred kabino. Ko to stvar probaš in si nekako zadovoljen z njo, te pa čaka drugi šok - ogromne vrste na blagajni.
Obožujem nakupe v trgovinah, kjer ni gneče, kjer ni vrst, ampak so vseeno solidne cene. Raje imam tiste nakupovalne centre, ki imajo sicer trgovine v katere običajno zahajamo ampak so na takšni lokaciji, kamor se večini ljudi niti ne da ali pa ob takšnih urah, ko še skoraj nikogar ni.
Sicer obožujem nakupovanje (ob pravem razpoloženju) in to z določenimi prijateljicami, s katerimi to nakoncu postane ena sama velika zabava. Sicer ne gre ravno za nakupovanje ampak bolj samo za probavanje stvari, ki jih sicer v življenju ne bi oblekel za nikamor.

Tako, da komaj čakam, da to spet izvedemo :D.

Siddharta - Na Soncu

Koktajl parti

mood: pripravljeno na zabavo in super

Vedno sem si želela tiste kozarce za koktajl. Še bolj me je v to navdušila serija Seks v mestu, ko pijejo tiste Cosmopolitane.


Tako, da za uspešno končano šolsko leto, kot darilo to dobim in še set za pripravo.

Vse, kar sem potrebovala je bilo še nekaj pijače in velike količine ledu.
Prvo sem dobila danes, ko sem šla s starši po nakupih in so si oni tudi zaželeli nekaj za probo, drugo pa mi nekako ni ravno najbolj uspelo, saj sem prepozno naredila led. Sicer sem porabila tisto, kar smo imeli in potem sem šla še mamo prosit, če ima kaj ledu "odveč".

Seveda pa zabave ni brez prijateljic. Tako, da sta, ko sta slišali da imam vse potrebno za vse skupaj, takoj prišli k meni.

Sprva je bila težava, ko je bilo potrebno uskladiti sestavine, ki jih imamo in sestavine za kakršnokoli mešanico.
Tako smo ugotovile, da imamo skoraj vse potrebno za Cosmopolitan, ki smo si ga tudi zaželel in smo pričele s pripravo.

Cosmopolitan

v naši verziji

6 cl vodke

4 cl pomarančnega likerja

nekaj višnjevega/ jagodnega soka

1/4 stisnjene limete

led

Že skoraj smo obupale, ker nam je zmanjkalo ledu, ampak smo šle nekako še k mami preverit, če ima kaj ledu in smo ga tudi dobile. Nato se je naše eksperimentiranje nadaljevalo.
Po ogledu receptov smo se odločile, da poizkusimo narediti nekaj podobnega kot je koktejl Piña colada.
Po spretni rešitvi problema s sestavinami smo že veselo mešale naše koktejle. Mogoče je ta še bolj navdušil kot Cosmopolitan.

Piña colada

v naši verziji

4 cl piñe colade

4 cl belega ruma

6 cl ananasovega soka (iz ananasovega kompota)

rezino ananasa v kozarec

1/2 rezine ananasa za okras

led
Komaj čakam na ponovitev pa tudi, da še kdo drug pride na koktejle in obisk. Kaj moramo vsega lepega je enkrat konec in tako tudi zabave in koktejlov. Uživajte ob poslušanju uvodne pesmi iz filma Seks v mestu.

Fergie - Labels Or Love