Sokec z rumeno slamico

mood: ja no

Sklanjajmo besedo čevapčič:

1. čevapčič
2. čevapčiča
3. čevapčiču
4. čevapčič
5. o čevapčiču
6. s prilogo :P

Ja kaj čist majceno dogaja :P (je dogajal, če smo natančni, ker sedaj ravno ne več..)

Drugače pa se mi niti ne da pisat. Ker moram narisati za risanje in poiskati skicirko.

Ubistvu sem ugotovila, da dejansko preveč razmišlam. Preveč premlevam stvari. Preveč ugotavljam kako bi lahko bilo, pa ni. Preveč se obremenjujem.
To je verjetno zato, ker preveč časa prebijem sama. In potem nimam nič boljšega za delat.
In nekako vso energijo, vso pozitivo sem porabila čez počitnice. Sedaj moram samo nekako ugotovit, kaj mi bo to povrnilo, kako spet uživati.

Vlado Kreslin - Preko Mure, preko Drave

Gospodična slaba volja

mood: bo za preživet

Pač napis v izložbi trgovine Tally Weijl - "Tally Jeans Teden" in to se mi je zdelo blazno čudno. Mislim tist teden nekako sploh ne paše zraven.

Na mojem playlistu so se danes znašli naslednji izvajalci:

• RBD
• Britney Spears
• Bepop
• Sugarbabes
• Jennifer Lopez

Saj je vmes tudi kaj pametnega, ampak mi gre na slabše. Saj naslednjič bo pa Zablujena, Dan D, Siddharta, Vlado Kreslin, Niet in podobno.
Aja pa celo jutro sem poslušala Danijelo. Ker mi je ustala v glavi, ko sem včeraj poslušala radio Belvi, ki je imel praznovanje. Tako imenovano Noč radia Belvi, ki je vsako leto na začetku septembra in nastopajo znani slovenski pa tudi tuji izvajalci.
Najprej so me bolela ušesa, ko je pela Sanja Grohar tuje predvsem hrvaške hite. Obup. Za povrh vsega je zapela še Aspirin. Ja to je res naravnost fantastično (sarkastično mišljeno seveda, da ne bo pomote).
Potem je bil Omar. Pač Omar.
Naslednje pa se spomnim Danijele. Ja mislim, da je kar naredila žur, vsaj tako je bilo čutiti po vzdušju, ki je prihajal iz direktnega prenosa izpred centra Sloga na Primskovem.
Najbolj se mi je pa potem nekje v spominu shranila naslednja pesem:

Danijela Martinović - Marke nemam

Prvi vtis

mood: čudno?

Pač današnja tema dejansko nima zveze z ničemer kar bi se danes oz. v kratkem zgodilo, ampak mi je na pamet padla med gledanjem zadnjega dela tretje sezone Gilmore Girls.

Zanimivo se mi zdi kako gledamo stvar, ko jo prvič vidimo in kako, ko postane del našega vsakdana.
Da je prvi vtis včasih resničen, včasih pa čisto sfaljen.


Ko sta stali na dan mature tam notri v prazni šoli (Lorelai in Rory), sem se spomnila kako sem jaz svojo trenutno šolo videla prvič, ko sem bila tam davnega februarja na informativni dan. In kako sedaj name deluje, ko sem tam skoraj vsak dan.
Kako se prvi vtis, ko prvič stvar zagledaš, občutiš, razlikuje od tistega, ki postane tvoj vsakdan.
Kako vidiš svet s čisto drugimi očmi.

Kakšna se mi je zdela pot do šole prvi dan. Ko je bilo vse tako veliko, drugače. Ali pa sedaj, ko je bila že tokrat prehodena in tolikokrat še bo, da se včasih zazdi da bi jo že na slepo skoraj brez problema prehodila.
Ko te zjutraj čist avtomatizirano "vleče" proti šoli. Tudi če se vmes zasanjaš, zamisliš se tvoje telo avtomatsko premika.


Odločila sem se pospravit zvezke in stvari, ki so bile nametane zadaj za omaro.
In ko sem samo odprla nek zvezek in samo preletela z očmi stran so me preplavili spomini.
Osnovna šola, kje je že to.
Po prelaganju zvezkov sem naletela na škatlo polno spominov.
Commenius, astrologija (pač občasno imam rahlo obsesijo z astrologijo... sem si hotla že rojstno karto nardit pa mi pol nekak ni ratal) in kartice.
Joj kartice. Iz potepanja po sosednjih državah ali pa malce dlje. Od bivših sošolk. Tistih, ki jih že nisem videla skoraj od valete. Tistih, s katerimi smo preživljale dneve v osnovni šoli. Ampak sedaj ni nič glasu od njih. Samo še spomini in kartice.
Z željami, opisi, pozdravi.

Ja če ima kdo obsesijo s pošiljanjem kartic se priporočam, ker jih obožujem.
Sploh potem, ko jih po nekaj letih pogledaš. In se samo nasmehneš. Ja tisti občutek, ko se med uživanjem na plaži ali večernem sprehodu po mestu spomnijo nate. Ja kratice...


Največji problem, ki pa potem nastane je ta da je treba vso nastalo kramo na postelji po tleh in povsod nazaj pospravit. In tako nastane samo metanje nazaj v škatlo iz katere se je vzelo.

Ja in sem pridna, že cel dan prelagam cunje iz koša za perilo v pralni stroj in potem dol v sušilca in nazaj gor na posteljo :P

Sara Bareilles - Love Song

Šeph na kolesih

mood: pa vredu

Moj "mali" bratec je ugotovil, da ne zna napihnit balončka pač iz zvečilnega gumija in tako smo imeli v avtu 15-minutno lekcijo iz tega :P

Pač Kaji je danes pred/med malico dogajal in potem je nastalo to:

Napis ne vem kje že (uglavnm nek na šoli):

Važno, da sem imela na vse zgodaj zjutraj na vlaku (ja družbo sem imela ne morš da vrjameš) precej optimistično izjavo pač na tak način kot "kozarec je na pol poln" in sicer "jasno nebo z oblački".
Sicer pa sem potem ostala sama na poti v šolo. Pač nekateri so se zadržali, drugim pa se je mudilo, vlak pa je zamujal.

(To je fotka fotke - razstava v Tivoliju, Secesija)

Imeli smo umetnostno :P pač čaka nas damski izlet v Benetke in umetniško središče Pariza. Mogoče potem tudi sončenje v Grčiji. Pač umetnostna je zakon in jaz imam očitno faks iz računalništva med tem, ko je profesorica še v vrtcu (ali nekaj takega :D).

(Irenca k ma priponko :P)

Petek je. Vikend in to.
Danes ima siol zabavo. Samo nekako se mi ne da v Ljubljano.
Jutri je Noč radia Belvi, Omar :P ampak za to bom še ugotovila, če imam veselje do tega.


Še izjavi od včeraj:
"Lej ta zgleda k Said, sam da je punca. A ga vidš?"
pa od danes:
"Ej ta letal zgleda k d bi strmoglavu... Ne ta je glih vzletu... Ja sj strmoglavu na drug način"
Pač nekateri so talenti.


(Aja vse fotkice so narejene z mobitelom zato malce slabša kvaliteta :P)

Shaggy - Feel The Rush

To pesemco sem pa zjutri po radiu slišala pa mi je ful všeč.

Jaz tarzan, ti Jane, tu gozd

mood: rahlo besno in izdano

Pač moj računalnik se je odloču, da me bo spravljal ob živce in tako "crkne" vsaki 2 minuti. Dobesedno.
Ne morem niti pesmi do konca poslušati.

Tu gozd. Tu makedam. Pač načrt kako priti do "piknik placa" na katerem praznujejo rojstni dan. V četrtek? Kam gre ta svet...
In pa izjava: "Peljemo se proti rojstnemu dnevu" ... očitno je tudi to mogoče. Od zdaj se lahko preprosto pelješ proti temu. Mogoče, če ga ne bi rad imel potem obrneš ali pa prestaviš v vzratno?

Tik tak blagajna v Mercatorju me še vedno spravlja ob živce. Zadnjič je bilo prav prijetno, ko sva z mami naletele na tako pri kateri zvok ni delal. Ker pač tista ženska skoraj reče po končanem nakupu: "Prosim speljite se, hvala" skoraj ja. Najbolj me živcira njena izgovorjava cene (cént) in pa na koncu te skoraj spodi preč. "Prosim odstranite vrečke" joj... :P

Aja uglavnem danes smo imeli športni dan. Že ja.
Teoretično je bila cilj Rašica. Ampak po sedaj zbranih podatkih smo prehodili samo pol poti.
Ker smo mi pač na prvem mestu umetniki in ne športniki smo obupali že na prvem postanku (ne mislit, da je bilo to po 10 min ampak je bilo recimo da po 1 uri in 10ih minutah).
Seveda v vsakem primeru ne bi nadaljevali poti saj se nas je 9 punc odločilo, da se potuhnemo in skirjemo tam pod betonsko škarpo. Ampak po 10 minutnem čakanju se je iz daljave zaslišav glasen "jeeej" in tako smo krenili nazaj v dolino.

Crowded House - Weather With You

Nov rekord

mood: neopredeljeno

Laufanje od šole pa do glavne. Skoraj dobesedno. Očitno nama je uspelo postavit nov rekord od bivše Palačinke pa do glavne in sicer 6min? ali nekaj takega. Jaz samo vem, da so mi noge skoraj odpadle.
Na vlaku vroče, ker je bil pač "tastr in tadoug" vlak. Kjer je edino ohlajanje odprto okno.
Spet sem bila sama in nekako ugotavljala, da bo očitno moja vožnja letos potekala v samoti...

Ker nam je gospa profesor za slovenščino naložila tono domačih branj sem se odpravila v knjižnico ponovno z namenom, da knjigo Oče Goriot preberem do konca in potem še Gospa Bovary.
Ker pač imam nekakšen "fotografski" spomin in nekako vem kje stvari stojijo, če sem jih že prejšnič iskala, pograbim prvo knjigo in grem do naslednje police, da poiščem drugo. Iz neznanih razlogov se odpravim nazaj in zamenjam knjigo Oče Goriot. Potem pa skeniranje in listek (ja potrebno bo do 24. vrnit, da spet ne pozabim) in v avto.
Mami me je seveda čakala, ker je dobila listek (:P), jaz pa sem ji povedala preden sva šle samo v knjigarno, da je nekako velika možnost, da ga dobi (ja ljudje me zelo redko resnično poslušajo) in ga tudi je... Jaz pa: "Sj sm ti rekla...".
Potem, ko ona skoči po meso, počakam v avtu in odprem knjigo.
In glej ga zlomka odpre se mi na nevemkateri strani, ker je bil nek listek not. In ponovno glej ga zlomka, bil je moj listek. Moj seznam knjig za domače branje.
Naklučje ali usoda. Ampak pravijo, da se vse zgodi z namenom tako, da ja.

Večkrat imam občutek, da vem kaj se bo zgodilo, čeprav si tega včasih nočem priznati (ker mi tisti končni dogodek ne odgovarja, ampak nekako vem).

Ja Irenca vse najbolše (če bereš blogec :P) pa zanimiv odgovor. Tisti listek je prav prikupen :P.

The Bravery - Believe

Sredi Prešerca

mood: zmatrano

Pogledala sem si nov del Gossip Girl. Nova sezona, to se pravi druga - prvi del. Zanimivo to ja. Komi čakam, da bo naslednji teden naprej.

Očitno po dveh mescih neizmernega izležavanja, nemoreš pričakovati, da boš "komot" preživel dan s sedmimi urami. Treba se bo še vteči v to.

To fotko sem danes na vlaku nardila. Skoraj ponesreči. :P

Drugače pa sem preživela spet nov dan v šoli.
Imela sem dokaj zanimivo pot v šolo. Najprej sem na glavni srečala Heleno čisto po nesreči (pač je imela 2 uri kasneje in jo niti pričakovala nisem). Potem sem na Prešercu srečala Katarino. Pol sva šle pa skupaj do šole in sva tam naleteli na Saro :P Ja ja kar zabavno tole.

Slovenščina je bedna. Že danes, ko smo imeli prvo uro smo napisali 2 strani in nam je naložila 11 domačih branj čez leto, prvo mora biti prebrano že čez 14 dni. Ženska je pač zmešana.

Pri risanju pa smo dobili nakladanje o olimpiskih igrah. Sicer me ne vprašat kakšno je bilo bistvo današnje razlage, ampak vse kar smo dojeli je bilo to, da moramo v letošnjem letu naresti 20 portretov - od tega 9 avtoportretov (ali nekaj takega). In spet nas je zasliševal, kam nameravamo iti naprej na fakulteto, da lahko tisti, ki mislimo iti na ALU že začnemo letos delati na mapi (portfolia).

Ja ja tako je nekako potekal naš dan danes. Važno, da smo imeli 1 uro prej konec, ker je naša razredničarka preveč zaposlena.

Toše Proeski - The Hardest Thing

Ponovni začetek

mood: bedno

Trenutno kuham kočerjo (beri: pozno kosilo) :P . Špageti pa faširan meso. Nič kompliciranega.

Danes je bilo v šoli dokaj bedno. Kot da ne bi bilo počitnic. Samo vikend.
Kot, da bi šli po petku zopet v ponedeljek v šolo. Minimalne spremembe in to.
Dobili smo sošolca...
Ampak imamo še vedno kokošnjak samo, da je sedaj še petelin, kot pravi naša razredničarka.

Urnik je kar vredu. Znebili smo se fizike, biologije, geografije, predstavitvenih tehnik in psihologije. Dobili pa smo osnove varovanja dediščine, plastično oblikovanje, bivalno kulturo in dodatno uro umetnostne zgodovine.

V četrtek je že teoretično športni dan. Jutri imamo na razporedu že risanje, slovenščino, angleščino, matematiko in zgodovino.
Velika možnost je obravnavanja snovi naprej, zato bo treba najti zapiske.


Z mami sva danes skoraj dobile kazen, ker naja je ustavil policaj. Ampak sva jo srečno odnesle, ker pač imamo ravno nov avto :P

Celoten dan pa je nekako potekal kot prestavlanje iz enega konca centra na drug. In pa posedanje. 2x H&M pa Mass in podobno. To pa je tako, če imaš zadnji vlak ob 10ih in naslednjega ob 13ih.

Dobila sem letno karto za vlak. Nekaj osnovnih potrebščin (beri: kemični svinčniki, alkoholci, selotejp, svinčniki, radirke in podobno). Puščico imam še kakšno doma. Nekako pa rabim novo torbo.
Imam tudi beležko - da ne pozabim in majhen zveščič za moje vsakodnevne zapise. Tako nekako ja.


To mislim, da je nekako to za danes.
Aja po celi Ljubljani je bilo ogromno ljudi s raznobarvnimi F-ji, ki so jih pustile sledi alkoholcev, predvsem po obrazu. Fazani in to.

PS: Danes se začne naprej Gossip Girl :P

Maroon 5 - Makes Me Wonder

Aja pa še 2 slikci slikane z mobitelom danes. Ker pač ne morem brez fotk :P

Telegramsko pisanje

mood: zasanjano

Še ta dan. Zadnji avgustovski dan.
Hitro je minilo.

Jutri šola. In ljudje, ki jih nismo videli več kot 2 meseca. In ponovno vsako jutro zgodnje vstajanje in vožnja z vlakom. Za 10 mesecev. Seveda so vmes počitnice. Bodo ekskurzije.
Mislim, da bo zanimivo leto.

Vsak dan izvem, da ljudje dejansko berejo moj blog. In da so zanimive objave. Zanimiv slog pisanja. Hude fotografije. Všeč vam je, da je na koncu vsake objave pesmica. In tako.
Pa sploh nimam takega občutka. Ampak je to všečno slišati (prebrati), saj ti vzbudi tak lep občutek.
Ampak vesela sem pa tudi vsakega komentarja tukaj. Pa čeprav so dokaj redki.

Tole je sedaj že 70 objava. Upam, da bom tudi med šolskim letom našla čas za pisanje in objavlanje fotografij. In pridno nadaljevala s tem, saj je meni v veselje to početi, vi pa očitno tudi radi prebirate.

Niet - Bil je maj

Dejansko

mood: pleše se mi

Zdaj bi verjetno "morala" biti v Ljubljani. V parku Tivoli na žuru z razlogom. Na Umeku. Ampak ždim za računalnikom in pišem to objavo.
Pač po spletu ne vem kakšnih dogodkov in lenobe se mi resnično ni dalo iti v Ljubljano.

Dejansko bo pojutrišnem 1. september in bo treba biti že ob 7.30 v šoli.
In blog sem pridno pisala cele počitnice, upam pa da bom imela tudi čas to početi med šolskim letom.
Ubistvu se mi zdi kot, da je bil včeri zadnji dan šole in smo šli vsak na svoj konce in je bil vmes samo en malo daljši vikend. Kot da nič ni bilo.
Po drugi strani se mi pa zdi, da se je v teh dveh mescih in še malo, zgodilo toliko novih stvari in zapletov, da bo iti ponovno nazaj v šolo in to vsak dan nekako čudno. Ker imam občutek, da so se stvari čez počitnice spremenile. Da bo drugače. In pot nobenim pogojem ne bo tako kot pa da bi bil samo vikend vmes.

In nekaj je. Ostaja želja. Edina (skoraj edina) neuresničena želja čez počitnice. Morje.
Vse kar sem si nekako resnično želela je bilo iti na morje, pa tudi če samo za en popoldne/večer.
Ampak se ni zgodilo.
Pa toliko videnih utrinkov.

Pleše se mi. Pri kosilu sem slišala pesem Dancing in the moonlight. Tako, da se mi od takrat pleše in poje ta pesem. Plesat bi šla (ne na Umeka). Tako nekam z nekom. In bi se pozibavala v nežnih ritmih.
Ampak kaj, ko so samo neizpolnjene želje, sanje. Pa kdaj drugič.
Bo enkrat bolje. In vse se zgodi z namenom...

Toploader - Dancing In The Moonlight