Rožnata lizika

mood: j*beno v glavo

Svet je lep. Ampak kaj ti to pomaga, ko pa se vesolje zaroti proti tebi.

Danes je bil precej pester dan.
Ker se je vozni red spremenil sem se morala od doma spravit že malce prej kot ponavadi. Lepo se napravim, obujem, pograbim stvari in se spravim v avto. Malce jutranjega petja v avtu, Alya - Absolutley moj. Pridem na železniško se spravim ven iz avta in se odpravim proti vlaku. Zagledam eno, za katero vem, da hodi na našo šolo. V tistem pa me prešine, da sem tist kubizem, ki sem ga ustvarjala, pozabila doma in tudi praznih listov za danes ter larine risbe nimam. Hitro skočim nazaj do mami in tako se spraviva nazaj domov. Ja dejstvo je, da sem ta vlak zamudla.
Stečem gor po risbe, ki so bile že od včeraj lepo spakirane v vrečki, stečem dol in se odpraviva.
Komaj prideva ven iz ulice pa začne piskati "bitte tanken", tako da greva še enkrat domov in še enkrat "laufam" gor po "štengah" po denarnico. In ker pravijo, da gre v tretje rado se končno odpraviva nazaj do železniške.
Ja na vlaku sem pa 2-krat raztreščila mobitel po tleh.


Sicer sem bila prepričana, da bom zamudila pouk, ampak sem na koncu prišla 5 minut pred zvonenjem. Teoretično bi lahko hodila na ta vlak, samo mi je prvi nekako bolj všeč. In ker opažam, da vsi na tega drugega hodijo je na prvem manj gneče pa še lahko se bolj počas vlečem v šolo.

Na srečo mi je uspelo dobiti Saro na telefon tako, da sem si rezervirala "potrebščine" za risanje (pručka, deska in stojalo), ker če bi zamujala bi dobila samo tiste majhne ali pa bi brez ostala. Dobro, da imam Saro :P

Potem pa, ko sem spet prihrumela v razred so nekako vse stvari padle z mene. Oddam risbo in se začnem pritoževati. Nad dejstvom, da se mi res ne da slikat in packat, ker je premalo prostora (mogoče o tem raje ne bi, ker se potem spomnim kako doma ustvajram) in da tega v šoli ne moreš delat in podobno. Nekako se mi je ratalo pritoževat tudi takrat, ko je bil profesor že v razredu. Tako, da me je slišal.
Potem sva pa imeli z Laro še skupno pritoževanje čez dejstvo, da smo že tako rahlo na tesnem s prostorom potem pa še vedno hodijo k nam sošolke iz prve skupine. In danes nas je bilo 21. 21! Lepo prosim, ponavadi nas je 16 ali pa še to ne. In potem tiste, ki pridejo iz prve skupine hočejo, da se vse skupaj premaknemo malo bolj tja. Mislim, kot prvič nam zasedejo prostor gibanja, kot drugič pa nam bi še spremenile kot pogleda na celotno kompozicijo. Nismo mi krivi, če one ne morejo iti k pouku takrat ko bi morale.
In to debato mislim, da so slišale. In se ne sikiram.
Tako, kot se bomo skregale glede odpiranja oken. Ker so obupne. Mi pridemo takoj po zvonenju v razred in odpremo okno toliko, da se prezrači. Ne potem morajo pa še one pridet in ga še enkrat odpret in potem je 10min odprt. In če jim kaj rečeš... "joj če zračmo" in potem se razjeziš in greš lastnoročno zapret okno in ne une (da raje ne bom rekla kaj) ti zanalašč v trenutku, ko se obrneš nazaj odprejo okno.
Direktno skregale se bomo. Obup.

Aja kje sem že ostala. Aja pri risanju. Potem je sledila razlaga in je povedal nekaj, kar sem si sicer hotela zapomnit ampak sem sedaj pozabila. Potem pa smo slikali. Sicer prvo je bilo bolj oziranje, kako bodo drugi delali, potem pa je nekako steklo in sem "not padla", tako da sem se na koncu potem pritoževala "zakaj že končujemo, da imam samo še nekaj za naredit in podobno". Ja obupna sem, hvala :P

(današnja umetnina pri risanju - tihožitje)

In ker mi je bila nekako moja "umetnina" všeč, se odločim, da bom fotkala vse skupaj (ker bo potem profesor spravil slike) in lepo fotkam, potem pa hočem še najino "mizco" ampak sem rahlo nerodna in še vesolje me ne mara tako, da vse skupaj polijem po učilnici. Na srečo ni bilo kakšne škode (pač polita torba ali kaj podobnega), samo malo brisanja je potem sledilo. Ja pač Kaja talent ane.

No uglavnem spet se mi je spalo med gledanjem filma. In dejansko konec mi je bil na nek način všeč. Ne glede na nekatere pripombe, kako je to grozno in da kako lahko to naredi in podobno. In na nek način je bil srečen konec. Samo z določenega zornega kota.

(moja roka... čeprou je mal defektn palc ampak ok)

Ja pred in med angleščino pa sem se izživlala nad radirko. Zajček.
In ja namesto, da bi eno uro prej končali smo dobili še dodatno uro angleščine. Super ane, sploh za zadnji dan pouka.
In risala sem svojo levo roko - s katero drugače tudi pišem in ustvarjam in skratka vse počnem (zato zame ne velja da kaj naredim z levo roko... ampak jaz ponavadi rečem da če je kaj lahko da to naredim z desno (smeh)). Potem pa smo morali imeti še pogovore v angleščini na temo "Junk food is healty food". In dejansko serije in vsi filmi, to pomaga. Moja angleščina se izboljšuje.

(zajček iz radirke)

Aja ravnokar sem se spomnila, kaj je rekel profesor za risanje. Nekaj let nazaj, ubistvu kar nekaj, ko so bili še njegovi časi so nekim dijakom dali nalogo naj narišejo kravo na paši.
In naslednji dan so vsi prinesli raznorazne krave na paši, nekdo pa je narisal prazen hlev. In to se mi je zdelo izredno zanimivo. Čisto nov pristop k stvari.

No uglavnem pa se vrnimo nazaj. Ja potem pa je sledila še zgodovina. Pač vse je potekalo blazno hitro in nakoncu sem imela občutek, da mi bo roka odpadla.

(to je bilo 5s po fotkanju sesuto in polito)

Potem pa še pot do glavne. Spet sem imela družbo. In dejansko danes nekako veliko govorim.
Haribo medvedki :P
Važno, da imam jaz vedno zaloge robčkov, ampak niti ne zase.

In danes je bil zadnji dan pouka. Sedaj samo še vsak dan CPP in prva pomoč ali tako imenovan OIV.

In niso resni. Res ne. Gossip girl je naprej šele 5. januarja. Kaj naj do takrat?

Dan D - Počasi