Ja živim v svojem času. Petnajst minut nazaj. Ker jaz talent imam uro na računalniku za 15 minut nazaj in potem zjutraj skoraj zamudim na vlak. Juhej (smeh). Zjutraj sem na poti v šolo skočila še v Prometej po oglje in se pred šolo dobila z Laro, ko sva obe prišli izza vogala. Sedenje na mizi. Igor. Neuspelo zasliševanje. Potem pa pouk. Ali nekaj podobnega. Zakaj bi imeli v torek pouk? A ni dosti, da se bomo celo noč vozili? Naj gremo še zjutraj v šolo in potem domov in potem nazaj v Ljubljano?
Najdla sem serijo Veroniko Mars in sedaj gledam - nekaj takega http://www.youtube.com/watch?v=diYMqi5OBZU. Španščina ima občutno preveč časev, ampak trabajaba je najboljši primer. Nihajoč svinčnik. Joj. Slovenščina. Joj. Hitra izdelava mapce. Banalno. Saj je zgledalo, kar uredu dokler nisi obrnil naokoli (smeh). Pisana marelca, ja jaz sem jo pa pozabila doma. Še kaj? Ubistvu se ne spomnim nič kaj več pametnega...
Že cel dan delam nekaj za šolo, ker včeraj nisem nič pametnega naredila. Dejstvo je, da moram jutri pisat slovenščino - slovenski realizem (ja drugače sem 3. letnik ... v zaostanku smo). Pa morala bi narediti še eno sliko za LIT in upam, da mi nekako uspe. Pa mafine sem pekla. Ampak niso ravno najbolje uspeli.
Včeraj je bilo super. Če izoštejem, kako se je vse skupaj sploh začelo. 25 minutna zamuda vlaka. Popravek 35 minutna zamuda vlaka. Navezovanje stikov. Tako, da sem na koncu pristala na potniškem. Sirup. Ko smo imele vse od kozarčkov pa do jagodnega soka smo se odpravile proti Trnovem. Večina folka je bila tako ali pa tako zunaj, pred KUDom... Jagodni "sok" ali bolje "multisola" po Tjašino. Uspelo nam je celo pogledati razstavo. Poslušale smo en šolski bend. WC. Stanje v krogcu zunaj. WC. Opazovanje. Moški WC. Posedanje zunaj. Prepevanje Naj pada zdaj dež na dvorišču. Želja po pici. Prometni znak. Belo na pici. Trnovska cerkev. Vožnja domov.
Danes zjutraj smo morali pa že takoj ustvarjati, razmišljati, risati, načrtovati in podobno. Obup. Preveč za zjutraj. Pri umetnostni smo nezainteresirano "gledali" film o Van Goghu, ki smo ga sicer že pogledali. Pri španščini smo z malce več vložene energije pisali kritike o filmih. Crepúsculo. OVD je tako brezvezen predmet, da bolj ne bi moral biti. Sploh nima nobenega smisla. In profesor je zmeden, govori nam spletne naslove, tala brošurce in nas vozi na razstave za katere nima nobena kakšnega pametnega zanimanja. Beda.
Iskala sem palčka. Za mami. Za materinski dan, ki je danes. In sem ga tudi našla. Takšnega luštnega, ki je končal v kanglici z zvončki v rokah.
Snežilo je. Spomladi. Takšne velike snežinke. Metanje kamenčkev v okno.
Kako dobimo slovenski film? Najmemo štiri igralce, jih zapremo v moderno stanovanje z veliko količino alkohola in napeto čakamo na razplet zgodbe z veliko količino govorjenja. Igra s pari.
Pokljuške smreke. Gozd s simboli. Dekadenca. Simbolizem. Nova romantika. Vse to se je danes znašlo med "predavanjem" slovenščine. Predvsem prvo. Stokrat poudarjeno.
Na roki se mi je pojavila modrica. Pojma nimam od česa in od kdaj, samo vem, da sem jo prejle opazila. In da je v obliki srčka.
Danes sem vse "presenetila" ali pa vsaj na nek način razveselila z včerajšno peko mafinov. Ampak včasih se mi zazdi, da preveč naredim za druge in sebe zapostavljam. Ali pa vsaj v nepravem času poskusim poskrbeti še zase in potem je vse narobe.
Važno je, da ko sem prižgala TV, sem tam zagledala naslov filma Življenje v rožnatem, o katerem nam je profesorica govorila. Ampak nisem imela toliko moči, volje, da bi ga pogledala do konca. Samo delček.
Pogledala sem si tako nov del Desperate Housewives, kot nov del Gossip Girl in oba sta bila precej zanimiva in napeta, tako da nestrpno pričakujem naslednji del.
I'm kind of great, actually. Bloody English is running through my head. Ok to sedaj preberte z angleškim naglasom. Ne morem več normalno razmišljati v slovenščini. Najbolj zanimivo pa je, da ko v slovenščini nekaj govoriš ti gre po glavi angleščina, ali pa je ravno obratno. No uglavnem, tu je ponedeljek, ubistvu prej kot ne konec ponedeljka. Moji prsti so še vedno čokoladni. Ja zopet sem pekla mafine. Zadržite sline.
Poskušam biti optimistična in pozitivna. Videla sem oranžnega puntota. Živo oranžnega. Imela sem zobarja. Potrdila sem kartico. Posedala sem ob Ljubljanici na vse zgodaj zjutraj. Vletela sem med spraševanjem angleščine, ker sem bila prezgodaj v šoli. Pozabila sem mafine. Z užitkom sem brala Twilight na poti v Ljubljano. Mislim, da je ženska za slovenščino zmešana. Imeli smo 5 kriterijev ene kontrolne. Seveda sem pisala šut. V četrtek grem na SŠOFnjado. Neverjetna sem. Opazovala sem določene osebke. Očala so priročna zadeva. Še vedno. Še kaj? Ja to je skrajno zmedeno in nekronološko napisano. Pa kaj.
Včeraj sem si pogledala film The Secret. Zelo zanimiva zadevščina, ki ti nekak spremeni smer normalnega razmišlanja. Spala sem skoraj celo popoldne pa še celo noč. Neverjetno.
Danes sem pospravljala, ampak v tem trenutko ni nobenih rezultatov tega več vidnih. Ker je vse nekako ustvarjalno.
Blogec je dobil novo spomladansko predlogo.
Mafine sem pekla. Po dolgem času. In te fotke so samo, da vas malo zdražim.
Prve štiri ure sem komaj zdržala. Bivalna kultura. Razlaganje o genezi bivališč, še vedno. Kar je pomenilo veliko pisanja, nekaj skiciranja ampak sem nekje po tretju uri nad vsem skupaj obupala, ker me je bolela roka, samo ne vem niti za kaj. Potem pa malica. Tjaša je prinesla s seboj kitaro, ki jo je nameravala nesti domov. Mi pa smo to priložnost nekako izkoristili in tako se je začelo prepevanje 3.g, no nekatere so samo pele. Ker so nas skoraj vrgli ven z razreda (neučakani fazančki pač) smo se preselile v drug razred in tam nadaljevale. Ker smo imeli seveda umetnosto je bila profesorica takoj za to da se poje. Pozdrav pomladi. Spravili smo se ven, prvoten načrt je bil v letno gledališče - samo je bilo zaprto, tako da smo šli v parkec za šolo.
Potem pa sem šla domov, kjub trem uram pouka še, ker nisem bila sposobna tam sedeti in poslušati. Tako, da sem prišla domov pojedla kosilo in šla spat, pred kakšne pol ure pa sem se zbudila.
Ja danes sem se odločila, da ni dan za risanje, tako, da sem pozirala. Ubistvu sem pri miru sedela 3 ure (z vmesnimi odmori) in me je že vse bolelo, čutila sem vse kosti tam pri riti in podobno. Ampak vsaj risala nisem. In zanimivo je opazovati sošolke pri njihovem viziranju. Občasno sem komaj zadrževala smeh. Ali pa bila čisto omotična od strmenja v belo steno.
Potem pa sončkanje. In razmišlanje o tem, kako fino bi bilo, če bi šli naslednjo uro ven. Kar se je tudi zgodilo. Sprehodili smo se do trnovske cerkve. Ne samo to, pogledali smo tudi njeno notranjost. Dejstvo je, da v cerkvah dobim čuden, grozen občutek in mravljince po telesu. Pač to preprosto ni zame. Ne vem tudi, kako se lahko v takem prostoru počutiš otesnjeno, ali nekako tako.
Pisanje angleščine. Vse mi je bilo nekako nelogično. Kot da ne bi imela pojma, kar pa nekako naj ne bi bilo res. Saj razumem.
Matematika je iz ure v uro bolj bedna. Profesorica nima pojma o razlaganju. Mi pa nimamo pojma o snovi.
Zgodovina je en tak hecen predmet. Nič ne delam ampak ob enem tudi nekaj naredimo. Tako, drugače.
Potem pa sončkanje. Opazovanje snemanja s parom čevljev. In njuno ljubezensko zgodbo. Potem pa nas fotografi spodijo, ker so imeli tam pouk.
Dobila sem prevoz, saj je mami prišla v Ljubljano. Pa še nove čevlje :P
Zanimiv dan je bil danes. Na mojem playlistu se je danes znašlo par pesmi, ki sem jih vrtela cel dan non-stop, ko sem imela to priložnost. Mika - Happy Ending. Iron & Wine - Flightless Bird, American Mouth. Plain White T's - Hey There Delilah.
Zgodovina in tiste 10 folka, ki je prišlo - tisti, ki smo na razredni. Slovenščina. Zvonenje telefona. Predavanje o secesijski umetnosti (profesorica očitno nima pojma da uči na umetniški gimnaziji). Predavanje o modi - kako moški delajo žensko modo in zato je ta nekako moška. To ni nič, to je nič (ali nekaj podobnega). Ja to je bilo vse pri slovenščini, samo snov ne. In še vedno smo pri 2 knjigi in smo sredi marca v 3. letniku. Rečite, da nismo v gromozanskem zaostanku. In do konca aprila ne bomo obdelali 2. knjige. Po vsej možnosti.
Umetnostna. Malica. Sončkanje na dvorišču. Opazovanje skozi zatemnjena sončna očala, ko noben ne vidi kam v resnici gledaš. Španščina. Priprave na diskusijo, debatiranje. Likovna teorija. Odmor pred tem in odhod na wc. Dolgočasenje in sedenje na prepihu pri odprtem oknu, ko sonček nabija na mizo. Juhej.
Likovna teorija po skupinah. Ko je 9 folka pri pouku. Dobesedno.
Debatiranje s Tjašo. Filozofska nagnenja. Čas. Prostor. Neskončnost. Iluzija. Druga dimenzija. Življenje okoli nas. Sanje. Vesolje. O tem vsem sva debatirili in še bi če ne bi mogla iti. H&M s Katarino. Čuden tip na Prešercu. Glavna. Čakanje. Mac. Čakanje. Vlak. Čakanje. Mami z avtom. Krof.
Msn pogovori s Pikcom po dolgem času. Njegova čudna nagnjejna. Sponka. Forum. Sedaj grem pa samo še spat. Aja ups angleščino bi se morala učit. Pa drugič...
In tu je sobota. Zjutraj sem nenadno vstala s postelje, saj sem nekako hotela iti v nabavo skupaj s starši. Voznikov sedež in prižiganje avta. Malce firbcanja po trgovinah in probavanja, ampak nič kaj zanimivega oz. prav. Žrebanje. Srečke.
Kuhanje lazanje. Skoraj sem zažgala rokavico.
Gledala sem film Avstralija, samo ne še do konca.
Žerjavica. Ogenj. Dim.
Obiski. Sprehod. Most. Čudna nagnenja. Kakav s cimetom. Pogled iz postelje. Film. Komentiranje. Napolitanke. Obmetavanje s povštri. Smeh. Cviljenje. Skratka zabaven večer.
Danes mi je dala profesorica pri BIK mislit. Ker smo obravnavali etnologijo, genezo bivališč in podobno. In smo prišli do tega, kako so se ljudje nasaljevali v votlini, čeprav so na drugem koncu sveta bili že vsi civilizirani in kaj če je vse skupaj samo začetni razvoj. Ponovno.
Kaj, če so pred tem že obstajale močne civilizacije, bolj razvite kot današnja. Ampak so odkrile neko stvar - smisel življenja? - in je to pomenil njihov propad in izumrtje. Atlantida.
Ker vedno je tako, da se ob istem času na različnih koncih sveta pojavvijo različne stopnje razvitosti. In tudi dejstvo ali namig, da je baje Einstein rekel, nekaj v tem smislu, da bo 4. sv. vojna v kateri se bodo ljudje kamnjali, saj bo 3. uničila civilizacijo in bomo zopet na začetku.
Kolikokrat pa smo dejansko že bili na začetku? Kolikokrat se je zgodovina ponovila?
Pa je nekako končano za BIK. Ubistvu mi je rahlo vseeno kakšna bo končna ocena, samo, da je končano. Ni mi do pisanja. Boli me vse in grem samo še spat. Imam fotke in neke zapiske ampak nimam niti volje do pisanja. Drugič.
Sam dan se je začel s takšnim obvestilom: " Kljub slabi izkušni na začetku dneva vam želimo lep dan." In je tudi bil. Glede na vreme. Ampak samo tako, navzven.
Šola ta teden je en velik obup. Preveč vsega naenkrat je...
Totalno nekoristna sem. In se tega zavedam, ampak si ne morem pomagati. Zanima me kaj se bo zgodilo. Razmišljam v angleščini. V glavi se mi vrtijo, pojejo pesmi v španščini. Kar pa dejansko pride na dan, skozi moja usta pa je slovensko.
Starša spita. Bratec je pri sosedih. Tako, da imam kot na kavču samo zase, z prenosnikom v naročju in slušalkami na ušesih. Še malo...
James Morrison feat. Nelly Furtado - Broken Strings
Samo, da imam priložnost in čas ne počnem nič drugega, samo berem. Profesorica za slovenščino bi bila vesela, če bi bile to knjige za njen predmet. Samo niso, ker jih berem v angleščini in te knjige se še nekaj časa ne bodo znašle na seznamu knjig za maturo. Mogoče čez 100 let? Vsaj glede na tak sistem.
In ja tako, da ne počem nič drugega, samo poslušam in berem. In občasno kakšno neznano besedo pogledam v slovar (na netu) ali pa pogledam fotografijo česa - predvsem avtomobilov. Tako kot sem ugotovila da je VW Rabbit ubistvi Golf.
In stavek, ki me je nekaj minut nazaj nasmejal je bil Bellin šokiran (oz. sploh ne vem kako bi povedala) odziv:"You nicknamed my daughter after the Loch Ness Monster?"
Pa smo dočakali ekskurzijo. Sicer samo enodnevo, čeprav je bila načrtovana dvodnevna.
Malce čez peto uro zjutraj smo krenili izpred Križank, z rahlo zamudo, v deževno jutro.
Večino časa je bilo samo spanje, dremanje, sanjanje in podobno. Šoki ob vklopu zvočnikov. Moški v uniformi.
Torta s svečko na gričku. Valček "štenge". Težave z dežjem. Skiciranje. Fotografiranje. Dremanje.
Druga postaja - najmanjše mesto z 32 prebivalci. Kamnita tla prekrita s potočkom. Podobne težave s fotoaparatom v dežju kot vedno. Dremanje. Poslušanje muske. Neposlušanje razlage.
Rovinj. Morje. Primerna vremenska obutev. Klasika - s škornji v morju. Obračanje marel. Zgublanje in tavanje po mestu. Tržnica. Dremanje. Ignoriranje razlage in glasbe, ki je močno najedala.
Poreč. Morje drugič. Neinteresirano "poslušanje" razlage. Cerkev v notranjosti. Domačin s pripombami čez Slovence in turiste naslplošno in odnosom do vere - verjetno je mislil, da ga ne razumemo.
Tavanje po mestu. Pizzerija Dali. Kakav. Morje. Starec, ki nam je hotel razložiti njegovo življensko zgodbo, a se nam je preveč mudilo na avtobus.
Dvonastropni avtobus s privdihom trajekta - puščanje vode skozi strop na vseh možnih predelih in čudno pozibavanje.
V Ljubljano smo prišli nekaj ur "prezgodaj", saj smo odpovedali, kar nekaj ogledov zaradi slabega vremena.
Notri sem padla čisto. In ja končala sem s 3 knjigo, torej Eclipse, in sem ponosna nase. Še 4 in pa 5 pa bo. Na čase je prav neverjetno kako živo se vse skupaj vrti v moji glavi, kot bi se res pred mano dogajalo.
Danes je bilo obilo smeha pri zgodovini. Sploh tisti del, da so me zapisali 5 uro, ki jo sploh nismo imeli (če odštejemo, da je profesorica vletela v razred za 3 minute).
In tudi na železniški ob čakanju, da se spravim na vlak, sem se tako nasmejala, da so me še naslednjih 5 minut bolele "smejalne" mišice, ker očitno se res že tako dolgo nisem tako nasmejala.
Ja ubistvu so bili danes vsi usekani, vsak na svoj način. Test iz umetnostne je bil ena sama zabava, ker smo klepetali in plonkali na veliko.
Paparazzi s telefonom.
Jutri pa samo telovadba in še to pomeni konec pouka za ta teden. Jeeej.
Tole je sedajle najbolj zmedeno napisano, ampak nič za to.
Ubistvu je danes kar dolg dan. Ponovno v šoli. Čuden občutek. Zdelo se mi je kot, da je minilo že dalj časa kot samo 1 teden. Sicer sem še prejšni petek manjkala tako, da ubistvu je. Ta teden imamo na srečo samo 3 dni pouka. Dan ekskurzije. Dan prosto. In še slovenščina odpade, ker ponavlajo. Ampak sposobna se je pizdit celo uro, kako bodo šle njene ure v nič in da bomo cel 4. letnik obravnavali knjigo za 3. letnik. In zopet smo poslušali tisto, da nam ni mogla popravit testov, ker je bila tako grozno bolna čez počitnice in da je komaj danes prišla v šolo. Res fino ane, kot da rabi priti v šolo, da nas okuži in se pizdi.
Ostalo pa je bilo še kar vredu. Profesorica za UZG je zmešana. Jutri pišemo. Zapiske pa imam ravno sprintane.
Profesorica za LIT pa se vsak teden spomni nov način izvedbe iste naloge. Fino ane? Ampak imam srečo, da ljudje ne opazijo, da obstajam, ker me je spustila na seznamu. Mogoče pa res ne obstajam in je vse samo iluzija?
Španščina je bila še najboljša. Pogovarjamo se o filmih.
Spanish lullaby
Preveč sem slišala o nadaljevanju Twilighta. Nočem. In zanima me kako se bo končalo in kaj se bo zgodilo, tako da zanemarjam moje obstajanje.
In je tukaj marec. Mesec, ko bo vse cvetelo, ko se bo narava prebudila in bo pomlad. Mesec, ko bo postajalo vse topleje in nas bo sonček grel. Mesec, ko bodo zopet vse rastlinice, z zvončki na čelu, pokukale iz zamrznjene zemlje. Ko bo svet oživel.
Polita sem bila z vodo, zaradi pretirane "prijaznosti" mojega predragega brata. Ubistvu sploh ne vem več kako je prišlo do vsega skupaj, samo v trenutku se je obrnil, ko je pomiva posodo in pljusk in bila sem mokra. Potem pa to ni bilo zadosti in me je še s plastensko polno vode polil, še enkrat. Juhej, ane?
Drugače pa je moje razpoloženje kar precej padlo ob dejstvu, da bo treba jutri ponovno v šolo. Še bolj pa je ob dejstvu, da bi morala narediti tihožitje, ki ga zavlačujemo že nekaj časa in ga še bomo.
