Ja danes sem se odločila, da ni dan za risanje, tako, da sem pozirala. Ubistvu sem pri miru sedela 3 ure (z vmesnimi odmori) in me je že vse bolelo, čutila sem vse kosti tam pri riti in podobno. Ampak vsaj risala nisem. In zanimivo je opazovati sošolke pri njihovem viziranju.
Občasno sem komaj zadrževala smeh. Ali pa bila čisto omotična od strmenja v belo steno.
Potem pa sončkanje. In razmišlanje o tem, kako fino bi bilo, če bi šli naslednjo uro ven.
Kar se je tudi zgodilo. Sprehodili smo se do trnovske cerkve. Ne samo to, pogledali smo tudi njeno notranjost.
Dejstvo je, da v cerkvah dobim čuden, grozen občutek in mravljince po telesu. Pač to preprosto ni zame. Ne vem tudi, kako se lahko v takem prostoru počutiš otesnjeno, ali nekako tako.
Pisanje angleščine. Vse mi je bilo nekako nelogično. Kot da ne bi imela pojma, kar pa nekako naj ne bi bilo res. Saj razumem.
Matematika je iz ure v uro bolj bedna. Profesorica nima pojma o razlaganju. Mi pa nimamo pojma o snovi.
Zgodovina je en tak hecen predmet. Nič ne delam ampak ob enem tudi nekaj naredimo. Tako, drugače.
Potem pa sončkanje. Opazovanje snemanja s parom čevljev. In njuno ljubezensko zgodbo. Potem pa nas fotografi spodijo, ker so imeli tam pouk.
Dobila sem prevoz, saj je mami prišla v Ljubljano. Pa še nove čevlje :P
Bob Marley - Everythings Gonna Be Alright
Ni komentarjev:
Objavite komentar