Pariz

mood: poročevalno

No sedaj bo objava o naših doživetjih v prestolnici Francije.

TOREK 14. april
V Ljubljano sem prišla čisto prekmalu. Kljub vsem opravljenim stvarem (pokrovček za objektiv, slušalke) in predvideni gneči sem bila vseeno uro pred odhodom tam. Sedenje na Kongrescu in čakanje na ljudi s kufrčki. Počasi so se začele nabirati sošolke in sošolec ter fotografi. Počasi je bila pa že ura toliko, da je prišel bus, na katerem smo si izborile sedeže zadaj.
Vsi nameščeni z dekcami in povštrčki smo se podali na pot. Smehi. Pogovori. Prepevanje. Filmi. Postanki za wc. Opazovanje okolice. Skušali pa smo se tudi malce namestiti za spanje.


SREDA 15. april
Sicer spala nisem kaj dosti. Nekaj uric. Sledilo je prebujanje v sredino jutro. V Franciji. Debata o znakih ob avtocesti, opazovanje vzhajajočega sonca in okolice.
Potem pa smo zagledali štiri velike stolpnice in kmalu nam je postalo jasno, da je to pariška knjižnica o kateri smo poslušali pri BIK in da smo v Parizu. Noro.
Hitro so bili fotoaparati v stanju pripravljenosti in naši prsti na sprožilcih. Potem pa se je slišal zvok zaklopk.


Sledil je ogled prve znamenitosti. Katedrala Notre Dame. Sicer me ni navdušila, ker pač nasplošno nisem najbolj navdušena nad cerkvami, katedralami in taki stvarmi. Čeprav je roseta iz znotraj izgledala zelo veličastno in barvito. Ter vsi vitraži.
Bolj zabaven je bil prosti čas v parkcu ob katedrali. Pod vsemi rožnatimi drevesi in naš fotošuting.


Malica. Saint Chapelle. Zlati detajli in naveličano sedenje. Čakanje.
Potem pa center George Pompidou. Najprej čajček in vroča čokolada za 4.20€, ker pač smo mogli poskrbeti za Heleno, ki je bila čisto boga. Vodnjak in moja "ne neumnost". Posedanje pred centrom in opazovanje "umetnikov". Po čakanju na ostale in vsem smo se končno spravili noter, kjer smo si z vrivanjem priskrbeli karte, ker skupinske nismo dobili. Razgled in Eifflov stolp. Hiter ogled moderne umetnosti, potem pa sva se s Heleno usedli v nek kot in tam obsedeli, sošolke pa so hodile do naja, da so se pozanimale kje so drugi.


Končno smo se spravili na večerjo. Tunin namaz. Lazanja. Čokoladni mousse.
Odhod v hotel. Ko smo zbrali denar, dobili ključe (kartice), smo se odpravile s kovčki do svoje sobe. Sara, Helena in jaz. Nasproti smo imele Špelo, Katarino in Rebeko, zraven pa Laro, Tjašo in Anjo. Tako, da smo dobile sobe skupaj, kot smo hotele. Osel. Spanje.


ČETRTEK 16. april
Bujenje. Najprej budilka in potem še hotelski telefon. Zajtrk. Tam in za sabo. Odhod v slavni Louvre. Fotošuting pred stekleno piramido. Potem pa smo se podali na pot po muzeju. Vsi kipi, vse slike, sama arhitektur muzeja, saj je navdušilo, ampak po drugi strani pa je preveč znano in prevelik naval. Sploh Mona Lisa, sama slika je res waaaw, ker Leonardo je bil res genij ampak, ko se sploh prebiješ do tistega traka pred polno gručo turistov, te seveda vse mine. Zanimiv mi je bil kip Nike Samotraške. Naveličano sedenje pod dreveščkom na loncu. Mala in narobe obrnjena piramida.


Nato smo odhiteli proti novemu delu mesta. La Défense. Novi slavolok. Šoping center. S profesorico na stopnicah. Vrtiljak. Čakanje.


Pot, ki je peljala pod Eifflov stolp. Naše presenečenje. Vožnja z ladjico po Seni. Res je bila čudovita. Videli smo vse znamenitosti in si rekli "tukaj smo že bili, to smo že videli".
Po tem smo se odpravili še v Musée d'Orsay. Muzej impresionistov. Če bi šla v kakšen muzej še enkrat, bi šla z veseljem v tega, ker mi je res všeč in me je čisto navdušil. In ko se bom vrnila v Pariz bom z veseljem preživela dan tukaj. Najbolje je bilo, ko sva se s Tjašo tako navdušili, da sva pozabili na čas in tako zamudili. Prišli sva deset minut kasneje, kot smo se zmenili in tako so bili že vsi neučakani, ker smo šli na večerjo.


Večerjo pa smo komaj našli, ker smo nekako iskali ob napačni operi. Bučke in jajčevci. Makaroni z omako in piščanec. Čokoladni posladek z pomarančnim sladoledom.
Še zadnjič v hotel ob polnoči. Tako, da smo se odpravili spat za nekaj uric.


PETEK 17. april
Bujenje minuto pred zajtrkom. Pakiranje maffinov za sabo. Pakiranje oblačil in vseh stvari. Čeprav smo se v zadnjih minutah odpravile na avtobus, vseeno nismo bile zadnje. Rodinov muzej. Roza detajli. Parkec. Fotošuting na stopnicah, pod oboki in na ležalnikih ter seveda še prej vsepovsod. Razne perverzne fotografije. Tukaj nam je res dogajalo.


Mimo obljubljene galerija Lafayette in malce naprej od Moulin Rouge po "sex ulici" smo se odpravili na griček Montmartre do bazilike Sacré-Coeur. Nismo se odpravile noter, pač pa smo si ogledale razgled in izvedle fotošuting s srčastkimi očali. Potem pa smo se odpravili do trga umetnikov, kjer smo bili prosti, kar je pomenil šoping v tamkajšnih trgovinicah. Majhne malenkosti za domače in zase. Pogledale smo si vse trgovinice in vsa dela umetnikov. Po celodnevni hoji smo si želele, da bi bile že na avtobusu ampak je bil pred nami še cel popoldan in večer. Čudaški "napreden" wc. Majice "I love Paris". Enake torbice. Srčkaste boksarice. Slike. Razglednice.


Metro. V pariškem Grand Palaisu smo si ogledali razstavo umetnika poparta Andyja Warhola. To pa ni trajalo prav dolgo, saj ni navdušil, vsaj ne po tem napornem dnevu.
Posedale smo zunaj na travi v parkcu, ko smo se naveličali razstave. Mašini problemi. Kajini napadi smeha. Helenin zmenek. Fotografinje pod dežniki.


Potem pa še naš zadnji postanek. Eifflov stolp. Naš nekakšen bistven postanek. Seveda smo tja šli bolj v večernih urah, ko je sonce ravno zahajalo. Tako, da je bil naš razgled potem na nočni Pariz v lučkah. Res čarobno in čudovito. Sicer sem bila že naveličana vsega, vse me je bolelo in dosti sem imela ljudi okoli sebe, ampak ta razgled, ta čarobnost res waaaw. Rdeča vrtnica. Francozi oz. tipi iz nevem kje, ki so hoteli naše cifre.
Bus. Spanje.


SOBOTA 18. april
Neverjetno, ampak v to smer sem se pa kar naspala, ker sem se razkomotila res čez dva sedeža in še malo in se nekako udobno namestila. Vožnja nazaj je minila veliko hitreje.
Francija - suho, sončno/oblačno.
Nemčija - dež.
Kajmak in marmelada. Prepevanje božičnih pesmi ob pogledu na zasnežene vrhove gora.
Avstrija - sonček.
Postanek v Salzburgu. Imeli smo eno uro prosto in res bi bili lahko prej doma. Medtem, ko so druge šopingirale v H&Mju sva se midve s Tjašo potepali po mestecu. Svizci. Konji. Pirhi. Božični okraski. Mozartove kroglice. Čokoladni liker.
Potem pa je sledil še preostanek vožnje. Skozi Karavanke in že smo bili v naši mali državici.
Slovenija - oblačno/dež.
Skozi šentviški predor na Vič in že smo bili na Kongresnem trgu, kjer so nas pričakali starši.


Na fotografijah niso ravno znamenitosti pač pa bolj zanimive fotke. Mogoče znamenitosti enkrat posebaj objavim.
Ja ta Pariz je bil doživetje. Čudovit, lep, čaroben s svojo posebno energijo. Kljub temu, da je bilo vse skupaj naporno smo se pozabavali.

Arsen Dedić - Pegasto dekle

To je 300ta objava :P