Ričard Osvald Nostrdamus

mood: boleče

Naš kuža je car. Hodil, delno tekel, je celo pot. Sedaj pa si brusi zobke na kosti.

Samo še ponedeljek umetnostna in potem je to to. Dejansko je neverjetno ampak končujemo 3. letnik. Čas gre čisto prehitro.

Backstreet Boys - I Want It That Way

Treh kranskih rek

mood: vredu

No nekako se bližamo koncu tega šolskega leta. Pri večini predmetov smo že zaključili z ocenami kot tudi s poukom (samo popravlja se še).
Pouk je samo še jutri in teoretično v ponedeljek. Upam. Potem pa naj ne bi bilo nujno, da bi ga obiskovali, ker profesorji tako ali pa tako sodelujejo pri ustni maturi.

Ne vem kaj se dogaja (očitno smo res že toliko stari) ampak vsi kelnarijo in si iščejo delo oz. že delajo. Jaz sicer nimam niti najmanjšega namena kelnarit. Ne vem pa kaj naj bi sicer iskala. Ampak potem moraš nekje viset in dejansko delat. Brezveze.

Danes smo razburili profesorico. "Nikoli ne bo kot je bilo" ali nekaj takega so bile potem njene besede. Saj nekaj, kar lahko zakuhamo ob dejstvu, da smo piflarski klas. Esej je bil kriv za vse. Nenapovedan.
Pač dejstvo je tako, da naj bi pisali 2 eseja pozitivno v temu letu. Problem nastane pri tem, ker smo pisali samo 2 in če si manjkal imaš potem samo enega. Nekaj časa je potem obljubljala, da tega sploh ni potrebno izpolnit. Danes pa se prikaže z eseji v rokah, ne da bi kdaj omenila ali podobno. Kar tako meni nič tebi nič in bi morali pisat eseje. Nekatere punce so samo vstale in šle z razreda do razredničarke. Medtem je profesorica postala najbolj priliznjena. Najbolj pa se je ustrašila dejstva, da so šle k ravnateljici. Čeprav tako ali pa tako ne bo nobenega ukrepa.
Bredica je tiste čisto nahrulila. Nekatere so bile na robu joka, medtem ko drugi niso mogli pisati - domačega branja. Za konec pa nas je poslala domov.

Po tehtnem razmisleku in dokaj nenavadni oz. nenadni ideji smo šle z Rebči in Tjašo na koktejle. Salon. Zlate in vijolične zavese. Živalski vzorci. Bleščeča tla. Mozaik mizica.
Cuba libre. Osvežilno. Coco Dream. Okusno.


Imele smo zelo zanimive pogovore. Na vse kar je naneslo. Grozne in bizarne sanje. Filozofska vprašanja. Discovery Channal. Velika planina. Službe. Razgovori. Koktejli. Prihodnost. Poroka. Otroci. Šola.
Vsega po malem. In dejstvo je, da moram malce k Tjaški na obisk. Ane?
Krema proti celolitu. Brezplačni vzorčki. Premajhna številka čevljev.

Ronči se je upiral za sprehod in je vedno tekel domov. Potem pa sva imela laufanje po vrtu gor in dol in sva bila oba utrujena.

Anja Rupel - Lep je dan

D modl

mood: teoretično gre, praktično... hm...

Jaz bi tudi...
Odveč. Večino časa.

Aja to sem odkrila - klik

Incubus - Love Hurts

Modre hlače z rumenimi čevlji

mood: gre

Predstava Boksarsko srce je bila fenomenalna. Pokali smo od smeha in vanjo so bile vključene tudi razne aktualne teme. Požigalec (sem zašvicu ful), rebelde in podobno.
In ja fantje tisto z vrtnico mogoče res ni zastarelo, ampak prav ljubko. In potem se pojavi listek "ob 20ih v McDonaldsu" (smeh).
V kino pa smo šle gledat Angele in demone. Dober film, sicer na trenutke rahlo ogaben (tako kot tudi prizori v knjigi), ampak ostalo pa je vedno v napetosti in pričakovanju, kaj se bo zgodilo.
Najbolje je, ko prebereš knjigo že nekaj let pred filmov, ko ravno pozabiš vse podrobnosti in se potem ne vtikaš toliko v napake filma.

Mogoče se tudi meni dela herpes. Joj.

Pred kinom in po predstavi pa smo šle malce v šoping. Pač tisti del, ko samo probavaš razne oblekce in podobno, ki niso za nikakršno pravo priložnost primerne ali pa imajo že rahlo visoke cene.
Saj nekaj je bilo prav prisrčnih in vse s petami izgleda še lepše. Ampak dejstvo je, da se v S oblekico z zadrgo ne spravim, ampak kaj ko številke večjo nimajo. Nobenega problema pa ni, če je raztegljiva, saj je v tem primeru manjša še boljša. Ampak ne vem zakaj imam z zadrgo toliko problemov. In potem sem jo komaj nase navlekla (ne do konca), sicer pa je bila prav prisrčna. Punčkasta.
Naokoli smo se vozile z tistim zastonj busom po BTCju.

Neverjetno je kako smo ljudje odvisni od mnenja drugih. Pa čeprav tega sploh nočemo priznati oz. se ne zavedamo. In v današnjih dneh je vedno pomemben izgled, ne glede na to koliko to zanikamo. In pojma nimam zakaj to pišem.

Nori na poli. Dobesedno. Saj mali kuža. Važno, da se zmerom naguzi pred kuhinjo in tam čaka.

Kingston - Bossa noga

Pipi

mood: zabasan nos...


A ni luškano tole - Pismo pasjega mladička
Ko se začnejo zapirati vrata parkirišča, ko ti poskušaš vzratno obrniti avto. Auč.
Ugotovila sem, da je bila moja prva vožnja pred dvema mescoma.


Ronči je en razigran mladiček, ki napada vejo drevesa, ki je malce nižje od ostalih. Vse skupaj je vredno opazovanja in te spravi vsaj v dobro voljo, če ne v neustavljiv sneh. Poleg tega pa si skoplje v majhnem "vrtičku" z vrtnico svoj brlog in je potem bolj rjav kot pa črn in ima prikupen rjav smrček in je ves umazan.


Vrabci pa so pravi mali vohunčki, saj skrbno načrtujejo na napad Ronove posode, v kateri je ostalo še nekaj koščkov. Sicer pa je ob tem trenutku uspešno izvedenega napada, naš mali čuvaj ravno zaspal.


Strmenje v modro nebo s čisto nežnimi oblački.

Jon Bon Jovi - Always

Kuža in kuža

mood: prehlajeno


Improviziran studio. Priden kuža. Zabasan nos. Šokantne novice. Prebrane knjige.

Manian - Welcome to the Club

Hel pika P

mood: vredu


Mogoče sem se pa res malce prehladila in to le ni samo cvetni prah.
Miley Cyrus na trenutke deluje kot majcena punčka. Danes sem si končno do konca pogledala Hannah Montanah: The Movie. Poleg tega pa sem videla tudi MTV Movie Awards v celoti. Kristen in njen spodrslaj. In še druge stvari.


Včeraj je bilo potem prav super. Stanovanje pri Anji (njeni sestri dejansko). Mercator. "Punčke koliko pa ste ve stare?" (smeh). Meta. Pod streho in čudne vonjave. Dejansko sem zvedela, kar nekaj stvari.


Potem sva šli z Laro k meni, kjer sva prespali in se je nauduševala nad mojim psom.


Zjutraj in tudi čez dan sva bolj kot ne poležavali. Malce sva se igrali z Ronom, ga crkljali in tako naprej. Štele sva mu tudi kosti. Važno, da se dela nekaj vegi in bevska na žogo. Kljub temu, da smo šli kupit ograjo, da nam ne bi ušel, ni bilo kaj preveč uspešno. Šele z nekaj popravki smo dobili željeni rezultat.


Na oranžni vrvici.
Pameten in ponosen kuža. Henrik Edward Ludvik Plemeniti.

Miley Cyrus - The Climb

Fuksija

mood: vredu


Dobila sem šopek po poti natrganih rož. Luštna pozornost od Špele.
Bivalna bo sicer ob mojem pritoževanju čisto lepo zaključena.
Po barvah sodeče sem roza in zelena. Barva fuksije.
Fotošuting. Rožice v krogu. Fotka s senco.
Pica na kose. Margarita s kečapom.
Nek film med umetnostno. Sicer ni bilo pretiranega zanimanja. Nek umetniški o Rodinu in Camille.
Neverjetno koga spet ni bilo v šoli...


Profesorica za špano je razočarana nad mano. Pač ocene pri španščini so padle. Sicer pa nič nimam v načrtu. Twilight scena. Rdeče jabolko.
ODV obup. Restavratorstvo pač. Sicer mi je hotel uturit ogled neke restavratorske razstave, ki bo v Kranju. Naslednič se ne bom oglasila s kje sem.
Slika v sliko oziroma bolje, fotografija v fotografiji.
Največji problem je, ko nekdo na glas pove resnico in je nakoncu vsega kriv.


Cel dan smo delale načrte, kako bo s tem, ko bomo šle zvečer ven. Nekako so se pojavljale težave. Sploh v povezavi z vremenom in lokacijo.


Tako, zdaj ko sem se z Ronom malce poigrala pa nazaj v Ljubljano na praznovanje mojega b-daya.

Simply Red - Sunrise

Vstop v svet

mood: noro


Polnoletnost.
Za mano je že 18 let. Na tisoče in tisoče vdihov. Miljone srčnih utripov.

Vsi lepi trenutki, ki se skrivajo v kotičkih spomina. Vse te že prehojene poti. Ampak pred mano se širi nov, še neraziskan svet. Poln vzponov in posledično tudi kakšnih padcev.
Svet odraslosti in odgovornosti. Z navihanostjo v srcu.

Tokrat sebi želim vse najboljše.

Fejk štiri peresna deteljica. Zanimivo darilo z vsemi navodili. Risbica.
Tjašino nadvse lepo voščilo. Ta pesmice in vso besedilo je naravnost čudovito.
Sms od pikca. Irenin sms. Vsa voščila. Vse želje.


Tokrat se ni samo vetr poigral z mojo obleko...
Rdeče sledi. Natikanje. Sedenje v travi. Gradient pijača.

Pouk pa je bil bolj tako tako saj nas je bilo res malo pa nobenemu se ni nič dalo.


Domov sem prišla že skoraj zvečer. Fejk tortica, ki je bila dejansko sladoled z 18 neupihljivimi svečkicami. Rdeč kompletek uhančkov in zapestnice. Ročno izdelan.
Nazdravlanje. Zaspanost. Razgovor o restavratorstvu. Igranje z Ronijem. Ja danes je star 2 meseca.

Prljavo kazalište - Mi plešemo

Dremanje na blazini s toplim odtenkom

mood: igrivo


Zunaj na klopci sedim z računalnikom pred mano in Ronom na moji desni, ki spi. Sedaj je bilo malce tekanja po vrtu gor in dol. Igranje z žogico. Piskajoča igrača.
Prej je nekako padel iz klopce, ko se je preveč obračal, ampak ni bilo kaj hujšega saj je samo malce iz blazine zdrsnil. Ron to.
Drugače pa je danes zalajal. Na eno počeno žogo. Tako, da moj kuža zna tudi že lajati. Neverjeten je. Sicer pa se zna tudi potuhnit, če kaj narobe naredi - se spravi grizt mojo nogo ali kaj podobnega.
Nekako smo mu ogradili vrt tako, da nima dostopa do ceste ampak še vedno velik prostor za gibanje. Ugotavljamo, da mu je prav fino.


V šolo sem šla danes malce pozneje, saj se mi res ni dalo na telovadbo, ampak mislim, da drugače nisem nikoli manjkala.
Potem pa se kar nisem mogla vklopit v družbo in sem se raje zadrževala sama zase. Vse je bilo tako čudno. In kar nenadoma iz neznano kje in iz neznanih razlogov je prišla slaba volja in bila sem kot zombi.


Od mame in ata pa sva oba z Ronom dobila darila za moj jutrišni rojstni dan (on bo star 2 meseca).


Ko spi spušča zvoke, kot če bi piskal na trobentico. Katere asociacije (smeh).

Zablujena generacija - Super boy