No nekako se bližamo koncu tega šolskega leta. Pri večini predmetov smo že zaključili z ocenami kot tudi s poukom (samo popravlja se še).
Pouk je samo še jutri in teoretično v ponedeljek. Upam. Potem pa naj ne bi bilo nujno, da bi ga obiskovali, ker profesorji tako ali pa tako sodelujejo pri ustni maturi.
Ne vem kaj se dogaja (očitno smo res že toliko stari) ampak vsi kelnarijo in si iščejo delo oz. že delajo. Jaz sicer nimam niti najmanjšega namena kelnarit. Ne vem pa kaj naj bi sicer iskala. Ampak potem moraš nekje viset in dejansko delat. Brezveze.
Danes smo razburili profesorico. "Nikoli ne bo kot je bilo" ali nekaj takega so bile potem njene besede. Saj nekaj, kar lahko zakuhamo ob dejstvu, da smo piflarski klas. Esej je bil kriv za vse. Nenapovedan.
Pač dejstvo je tako, da naj bi pisali 2 eseja pozitivno v temu letu. Problem nastane pri tem, ker smo pisali samo 2 in če si manjkal imaš potem samo enega. Nekaj časa je potem obljubljala, da tega sploh ni potrebno izpolnit. Danes pa se prikaže z eseji v rokah, ne da bi kdaj omenila ali podobno. Kar tako meni nič tebi nič in bi morali pisat eseje. Nekatere punce so samo vstale in šle z razreda do razredničarke. Medtem je profesorica postala najbolj priliznjena. Najbolj pa se je ustrašila dejstva, da so šle k ravnateljici. Čeprav tako ali pa tako ne bo nobenega ukrepa.
Bredica je tiste čisto nahrulila. Nekatere so bile na robu joka, medtem ko drugi niso mogli pisati - domačega branja. Za konec pa nas je poslala domov.
Po tehtnem razmisleku in dokaj nenavadni oz. nenadni ideji smo šle z Rebči in Tjašo na koktejle. Salon. Zlate in vijolične zavese. Živalski vzorci. Bleščeča tla. Mozaik mizica.
Cuba libre. Osvežilno. Coco Dream. Okusno.
Imele smo zelo zanimive pogovore. Na vse kar je naneslo. Grozne in bizarne sanje. Filozofska vprašanja. Discovery Channal. Velika planina. Službe. Razgovori. Koktejli. Prihodnost. Poroka. Otroci. Šola.
Vsega po malem. In dejstvo je, da moram malce k Tjaški na obisk. Ane?
Krema proti celolitu. Brezplačni vzorčki. Premajhna številka čevljev.
Ronči se je upiral za sprehod in je vedno tekel domov. Potem pa sva imela laufanje po vrtu gor in dol in sva bila oba utrujena.
Anja Rupel - Lep je dan
Ni komentarjev:
Objavite komentar