Neverjetna sem, ker že ob 6ih zjutraj laufam okoli hiše.
Tresenja celega zadnjega dela vlaka ob zapiranju levih zadnjih vrat. Slovenske železnice pač. Dejansko je stanje nekako katastrofalno. Sploh poleti. Ampak res pa, da je to še vedno boljše od avtobusa.
Troganje mape po celi Ljubljani, na vlaku in podobno. Obup. Ampak dobro je, da se to zgodi samo enkrat do dvakrat na leto ob zaključevanju ocen. Tako, da to pomeni, da imam risanje zaključeno 4. Nobenega presenečenja.
Vsak dan sem manj prepričana kam bi šla naprej. Nekako me mika fotografija na ALUju, ampak ta sprejem me "malce" straši. 5.
Zgubljen telefon in zajebavanje.
Amm... Aja angleščina me je tako uspavala, da se pomojem še nisem spravila k sebi.
Vpogled v ocene in razni vulgarni izrazi sošolk ob pogledu v redovalnico.
Pesmica...
Vlak zna biti tako uspavalna zadevščina. Pihalo je skozi eno defektno luknico na steni.
Moj Ronči samo spi.
Vožnja. No kar šlo je. Recimo da.
Ja obupna sem ratala. Rekreiram se ob igranju odbojke in laufanju pred kužkom.
Ron je prav car. Citiram: "Pravi lovski pes".
Marjana Deržaj - Poletna noč
Ni komentarjev:
Objavite komentar