Seveda se je bilo potrebno zbuditi enkrat sredi noči. Sicer je bil na levi strani zaslončka napis "03:55" z pripravljeno melodijo BMF - Lovoro, ampak sploh ni bila potrebna, saj sem bila v tem času že pripravljena na odhod.
Itak sva bile prve tam in jaz sem imela že občutek kot, da sva se ob napačnem času znašle na napačnem kraju. In potem so prihajali avto za avtomobilom na travo pred gasilkim domom. Vsi oboroženi s hladilnimi skrinjami, povštri in dekcami. Midve sva imeli na srečo zadnji dve našteti stvari.
Preden se vsi popokamo na avtobus in tako naprej imamo že najmanj 10 minutno "zamudo".
Potem pa vožnja s pogostim ustavlanjem. Imeli smo avtobus z veliko majhnimi otroki in te je na vsake pol ure tiščalo na wc. Seveda smo po poti pogledali nekaj filmov. Malce zadremali. Jedli piškote in podobno. Bila je prav prijetna vožnja. Cel avtobus je vedno čebljal in se je tiste sinhronizirane risanke komaj slišalo.
Ja telegraf štange so nekje pred prvim ciljem postale žirafe. Povsod so videvali leve in podobne zadeve. Mali otroci imajo bujno domišlijo.
Metulj, ki sploh ni bil metulj, ampak nek zelo hecen žužek. In potem v daljavi res zagledamo pravcato žirafo, kar naznani prihod v safari park. V kolonci čakamo in pripravljamo fotoaparate, saj je bil prvi del tak, da smo se z avtobusom peljali mimo vseh živali in jih z njega slikali, snemali in podobno.
Že smo na vrsti za vstop in pred nami se razprostira zavita cesta polna avtomobilov in na šipe prilepljenih ljudi. Nekateri norci so imeli še odprta okna, čeprav ne bi smeli.
Noji na desni. Žirafe na levi. Pred nami nekatere zanimive ptice z zelo dolgimi nogami. Antilope. Hecne kravam podobne živali. Zebre. Sicer nobena izmed njih ni slišala na ime Martin - gledali smo risanko Madagaskar 2 pred tem. Pa zopet žirafe, ki so se čisto približale avtobusu. Pot se je vila naprej in mi obdani z vsemi živalmi po njej.
Potem pa pride prva lama in se uleže sredi ceste in nato še druga ter sede poleg prve in naredita zastoj. Mislim, da smo kakšnih slabih 10 minut čakali, da sta se končno nehali nastavljati ali delati mrtve in smo nadaljevali pot.
Vse živali so bile tako pozerske in lene. Potem pa zavarovane mreže in velika vrata, kjer smo vstopili v levji brlog. Lev in tri levinje. Seveda so se senčili in počivali. Sledil je tudi nek manjši napad med levinjami.
Naprej do leopardev ali gepardev - sedaj pa res ne vem. Ležala sta tam nekje v daljavi v senci.
Ogromne gmote mase oz. povodni konji. Res so gromozanske živali, tudi tisti mali mladiček je bil konkreten. Pozerska opica, ki nas je spremljala. Nam skoraj mahala in zganjala vragolije. Potem, ko smo pa šli pa je začela furati safer. Boga.
Neke male živalce. Labodi. Račke. Vodne ptice. Nosoroga. Bila sta res taka gromozanska. Z velikima rogoma, ki sta veselo jedla tisto travo.
Že smo bili na parkirišču. Dobra naložba. Zaščita pred soncem. Puščanje dežnikov v avtobusu. Iskanje sence.
Ko se nam je pa uspelo zbrati, pa smo že odhiteli skozi vhod živalskega vrta in vsak v svojo smer.
Ob vhodu sta nas pričakali dve veliki papigi in naprej še dve. Rožnati in podobnih odtenkov flamingoti. Mali nadvse prisrčni kenguruji. Želve velikanke. Lame in ponosni pavi. Petelini in pavi pa so se prosto šetali po celotnem vrtu in nikoli nisi vedel ali te bo kdo vsak čas napadel ali ne.
Obisk med kozami. Spuščene papige in morski prašički.
Piknik plac. Mali pavovi piškoti. Ločevanje odpadkov. Shujšani konji.
Družina opic. Najbolje so imeli označeno kdo ima kakšne mladičke. Z mašnicami. Rožnate za punčke in modre za fantke. In tiste opice so bile tako prisrčne in luškne. Takšne čisto majhne, črne.
Gepard in tiger sta bili dve veliki zaspani mucki. Nič kaj pozerska in podobno samo spala sta. Jeleni. Race z rdečim klunom. Hedwiga, ki je še živa (smeh). Še več opic.
Dinozavri. Imeli so predstavljene zanimive zgodbe in vse se je nekako povezovalo. To so bila ogromna bitja.
Puma. In nekje v eni kletki pa je bil tak zanimiv ptič. Čisto pisan. Res lep. Risi in volkovi.
Potem pa je dež začel in nas pregnal k vhodu tako, da nekaj živali sicer nismo videli pa vseeno. Vedrenje. Prostor ena in dve. Velike kaplje z listov na vsake toliko časa in premik na prostor 2.
Kupljena marela.
Ko smo se zopet vsi zbrali se je vožnja nadaljevala proti Veroni. Gledali smo Garfielda v sinhronizaciji Zrneca. Najboljš.
Potem pa smo se morali hitro spokati iz avtobusa in nadaljevati pot v staro jedro Verone. Arene, kjer so ravno vadili za večerno opero. Ja v tem času se odvijajo opere ob večerih. Sama vem, da sem bolj kot poslušala iskala senco in fotografirala bolj ostalo.
Pot nas je nesla pred stolnico. Rebrasto obokana - malce umetnostne zgodovine. Z nami je bila bivša profesorica za zgodovino in baje bivša razredničarka F oddelka. Notranjost je preveč grozna. Taka cerkvena, hladna in totalno neprijazna. Senca. Smart. Uličice.
Most treh kraljev. Neko gledališče naj bi videli ali samo ostanke tega. Na desni strani pa so imeli na balkonih ob reki najbolj bujno rastilinje.
Spaček. Nadaljevanje poti. Pred respojmanimamkaj.
Končno Julijin balkon. Zlata desna dojka na kipu Julije, ki naj bi izpolnjevala želje.
Mala mucka zaprta v kletki. Siv in bel. Z najlepšimi učki.
Iskanje znane prehranjevalne verige. Ja pri Italijanih je pač vse dražje. Ampak je pasalo, nekaj toplega. Aja govorim o McDonaldsu, ki je imel eno pokvarjeno stranišče, pri drugem pa je bil samo en ženski wc in največja gužva. Potem, ko pa si prišel vanj pa je bil slepeče in neprijetne modre svetlobe. Res tisto živo modra.
Lots and lots of sončnih očal. Ogromno. Srčkasta. Ampak imam ena takšna navadna, ker so moja prejšna nekako zlomljena.
Pot domov, ki je bila po večini prespana.
Ob poti so bila čisto rumena polja na katerem so bile zvite bale sena. Igledalo je res lepo.
Aja, vreme. Dejansko je bil kot naročen. Med vožnjo je deževalo (da ni bilo prevroče), ko pa smo šli v safari, živalski vrt pa tudi kasneje v Veroni pa je bilo jasno, delno jasno oz. oblačno vreme. Suho pač. Razen na koncu v živalskem vrtu je malce prehitro začelo deževati in potem smo vedrili.
Ansambel Lojzeta Slaka - Čebelar
Ni komentarjev:
Objavite komentar