Klas

mood: patetično

Z mislimi potujem daleč, daleč stran.
Vem, da moram biti močna za nov dan.

Ne morem že cel dan non stop ene in iste pesmi poslušat. Obup. Resnično.
Ok sej to sedaj traja samo kakšno urco ali dve, prej sem bila aktivna in skakala po sobi na pesmi iz Mamme Mie, HSM-ja in podobno.


Tetris me teoretično pomirja. Samo teoretično.
Imeli smo dooolg družinski sprehod. Pikapolonica. Genetsko spremenjene stvari. Močvirnata tla. Strah pred klopi.

A kaj, ko tebe tu več ni v meni ostajajo sledi poti.

Ja poletje je. Počitnice so. Jaz pa nimam tega občutka. Sploh. Letos ne. Ker ni ok.

Ni ptic ni zvezd ni cvetja.
Le valovi gostje so sipin.
Konec je poletja, ti ne veš kako trpim.

Pa tisto česar ne veš, vsaj ne boli.

Konec je poletja, ostal je le še bled spomin.

Boris Novković - U dobru i zlu


(Sound Attack - Konec je poletja)