Ne še vedno trdim, da je božič nekako beden in me ne prepričate v nasprotno.
Ker kot prvič je to krščanski praznik (že pri tem zgubi vse pike, ker je pač meni krščanstvo bedna zadeva), drugič je postal ena sama komercialna in nakupovalna mrzlica in nima čara. Res ga nima. Več.
Božičnih pesmi se naveličam že oktobra ali pa če je sreča novembra, ker mi takrat bolj sedejo kot sedaj.
Okraski tudi izgubijo ves pomen že naslednji dan.
In ti božični filmi. Obup. Resno. Mislim kako pa se še debel mož v rdečem stlači v dimnik (in vsi imajo kamin).
Darila izgubijo svoj čar, ker niso podarjena iz srca ampak zaradi nuje, ker pač to tako je. Ker je naš stil življenja tak. Ker nihče nima več časa in se ne ustavi za tiste čudovite stvari, ki nam polepšajo dan ampak samo hitimo in hodimo skozi živlenje kot fijakarski konji.
Edina stvar, ki mi je edino všeč je potica in mogoče čar lučk na smreki zvečer, ko jih sama opazujem, zavita v deko, iz kota kavča.
Danes smo šli v Dramo gledati gledališko predstavo Tartuffe.
Danes sem se počutila prav "visoko", ker sva imeli s Saro ložo in sicer prvo ložo v prvem nadstropju. To je bilo tako elegantno in pomembno in visoko, vse skupaj me je spomnilo na film Ana Karenina in na druge filme (ali knjige) kjer so ti ljudje s plemiškim nazivom vedno vsi nališpani in "zrihtani" hodili v gledališča, da so se kazali in tam sedeli v ložah in se imeli za nekaj več. Prav veličastno. In razgled je bil res super.
Najprej pred predstavo, ko sva imeli pregled nad celotno dvorano in sva pomojem delovali kot glavni opravljivki, ker sva pokomentirali skoraj vsakega, ki sva ga videli/ prepoznali.
In tudi med samo predstavo se je dobro videlo. Tudi kaj preveč.
In igralska zasedba je bila zelo dobra pa seveda sama predstava tudi, kot Molierevo delo. Kostumografija je bila super pa scena je bila tudi interesantna, nekako minimalistična (kar ima pozitiven prizvok) ampak je vsebovala vse potrebno.
Edino, kar me je motilo je bil tisti reflektor na odru, ki je čez del predstave svetil direktno v glavo.
Čisto sem noter padla (kot v tole pripovedovanje in tudi v predstavo).
Pred tem je bil danes že jutranji postanek za mleko s čokolado v Maxiju in potem iskanje določenih stvari v Nami. Dobila sem tudi božično darilo (pač moje božično darilo za druge).
Zanimivo je videti kakšne igrače se otrokom namenjene v tem času. Ustavlanje pred avtomobilčki in izbiranje. Debata o tem kater je luškan in kater ne. Ženska debata o avtomobilih. Najbolši so seveda veliki pliškoti. Tisti, ki jih lahko objameš. Še vedno (in vedno bom) nad tem navdušena. Sploh, če so Nicijevi, ker te so še posebno mehki.
Otroci.
Ja smrekco imamo in to okrašeno. Končno nama je z mami uspelo kupit novo božično drevesce, saj se je prejšne sesulo, dokončno (že sicer predlani ali pa lani - samo da smo potem lani imeli drevesce v majhni verziji). In tako nam dnevno sobo sedaj krasi 1,80m visoka "jelka", ki jo krasijo modre, oranžne in bele lučke ter zlate in oranžkaste bunkice. Dejansko ne zgleda tako "grozno" kot pa se mogoče sliši.
Obstojnost rdečila. Ja. To je bilo tudi nekaj.
Malica. Bankomat. Kuhano vino. Štorklanje petk po Ljubljani.
Če ste danes naleteli na koga v črnih škornjih (dejansko delujejo bolj gležnarji), živo pinki žabah, črni kiklici in vijolčnem plaščku z ogromno črno torbico na desni strani - potem obstaja velika možnost da sem vašo pozornost pritegnila prav jaz.
Vračam se v formo pri matematiki - glede ocen.
Jutri pišem CPP :S
Tistega medvedka bi imela, ki je visel v Sparu.
Daft Punk - Technologic
2 komentarja:
vesel božič :)
Končno nekdo pove o božiču tisto, česar jaz ne znam ubesediti! (:
vse je že izgubilo čar, ideje so sprane in meni se zdi le še kot navaden dan, na katerega naj bi nekomu nekaj podarili... kot si rekla, iz nuje. Zato letos ne bom nič podarila. Če me bo kdo vprašal zakaj nisem, bom rekla, da bi bil lahko katerikoli dan lepši, če nekomu podariti darilo iz srca. In ni nujno, da je to božič.
Lepa smreka-jelka-drevo. (:
Lepo praznuj. =*
Objavite komentar