Zeleni lakasti čeveljci

mood: super


Preverjala sem hotel v katerega gremo in po ocenah, mnenju ostalih in slikcah izgleda veliko boljše, kot pa tisto lani v Firencah, ko ni bilo niti tekoče vode v kopalnicah, samo kaplajoča. Teoretično pa ima tudi wireless, kar pomeni, da bom lahko pisala iz Pariza blogec, če bom imela kaj preveč časa in volje. Nekaj sem tudi prebrala o razgledu iz strehe hotele ampak dvomim, da bi nas spustili (se bomo pa pretihotapili).


Naš načrt o risanju zunaj danes ni uspel, se bomo pa naslednič zamenjali z prvo skupino in imeli popoldan risanje. Smo si pa zadali težko nalogo, takšni, ki bi jo običajno reševali šele v četrtem letniku, ko bi imeli še več izkušenj za sabo. Ampak ne mi smo ustrajali, ne da bi vedeli kaj nas pravzaprav čaka.
Ležeča figura. Ogromne skrajšave, nič več pravil, nič več poznavanja vseh razmerji. Samo ti in tvoj občutek. Dobro opazovanje.
Sicer sem vse skupaj začela precej slabo, brez navdušenja in vsega. S pritoževanjem. Ampak iz črte v črto se je vse spreminjalo. Tisti, kvadri, ki so nastali, sploh niso koristili prav preveč. Vse je bilo preveliko, ostalo premajhno. Sicer je bilo senčenje bolj sprotno - zdrs roke čez list in bilo je vse črno od oglja, ampak je vseeno potrebovalo še nekaj detajlov. Ampak sem neverjetno rešila probleme in nastala je dobra risba. Takšna, ki si je pridobila najboljšo oceno. Mojo prvo 5 pri študijski risbi narisani v šoli v času risanja v srednji šoli, kar pomeni v treh letih. Waaaw. In potem je Kaja čisto ponosna sama nase, vsaj enkrat.


Danes je bilo precej pestro.
Klepet na glavni. Pot do šole. Risanje seveda. Ajdi je vmes še ratalo zaspati, tudi to je nekaj, kar se zgodi samo na oblikovni - spanje med risanjem, ups, poziranjem. Čeprav za čisto kratek čas. Umetnostna.
Glavni odmor. Sonček. Dvorišče. Smeh. Opazovanje. Hihitanje. Smejanje. Klepetanje in vse.
Angleščina in klicanje rešilcev. Ja moramo popestriti dan. Tjaša upam, da je s tvojo nogo vse ok. S Saro sva skoraj prestrašile Romi, ko sva ji povedale, da so prišli rešilci po Tjašo. Ampak ja lahko bi bilo kaj hujšega. Matematika in nespraševanje in nedelanje domačih nalog in štetje minut do konca. Zgodovina in nekaj pač.
Potem pa nazaj na vlak. Predvsem kimanje in nezainteresirano nesodelovanje. Katja in njeno čist neočitno opazovanje, na vlaku in pred vlakom.


Učenje zunaj na klopci. Fotkanje. Opazovanje. Snegec. Ogenj. Kres.

Mi2 - Moja teta estera