Žig, podstavek in nekaj

Še vedno uživamo v pravih spomladanskih dnevih. Sama sem lovila žarke skozi okno vlaka. V resnici je čez čas postalo kar precej vroče. Potem pa sem izkoristila lep dan in vzela pot pod noge in peš do modre stavbe v kateri se sedaj skrivamo. S čudovitim pogledom na gore. V tretjem nadstropju.
Ja, danes je bil tak dan.

Občutek, ko prideš na peron in se zaveš, da si za dobri dve minuti zamudil vlak. Seveda, da je naslednji šele čez dobro uro. Žurka... Jeej. In veliko sarkazma.
Pa sem šla po sadje, ki je prišlo skupaj s študentskim menijem v McDonaldsu. Sliši se kot ironija.

Kaličopko!

Davnega leta. Nekoč.

Šale se trosijo naokoli. Danes jih je na svoj račun dobil Comic Sans. Oh, mi bodoči dizajnrji smo res taki šaljivci. Če sem se spet do solz nasmejala. Te korekutre so iz tedna v teden bolj zabavne. Ne, mi smo iz tedna v teden bolje razpoloženi. Ali nekaj takšnega.
Timski duh.

Če se luknje v urniku kdaj prekrijejo, to pomeni, da je čas za kavico. In nič se ni spremenilo. Še vedno je ne pije.

Big Foot Mama se danes vrti na moji 'playlisti'. Res se mi posluša. In ja, danes je prav tak dan.
Skupaj s močnim tabletom. Ups.

Big Foot Mama - Mala nimfomanka

Spomladanske razprodaje

Luna. Sedaj točno čutim, kdaj se je prikazala. Polna na nebu.

In ne morem brez Ljubljane. Tudi na prosti torek se potikam po njej.
Plan je bil kino s spremljajočim brskanjem po razprodajah. Potem se je to spremenilo le v razprodaje in kosilo/pozno kosilo. Na koncu je ostalo le pri šopingiranju.
Zame nič. Pri tem najbolj prihraniš.
Čeprav dve oblekici in ena srajčka. Pa še čevlji. Ogledano. Puščeno na obešalniku.
Saj konec koncev je omara polna. Zakaj bi se trudila še kaj natlačiti notri.

Iskanje parkirišča okoli plave lagune traja ravno tako dolgo kot sama vožnja do Ljubljane. Ampak po tretjem kroženju in pol mi je naposled uspelo. Čeprav sem imela že boljše dni in poskuse parkiranja.
Ampak vsakič sem srečna, ko pridem nazaj do avtomobila in je še vedno tam brez listka ali lisic. To je največji dosežek, ki se povezuje s parkiranjem. Saj pridno upoštevam to, kje se lahko avto pusti. Čeprav sem v zadnjem času videla nekaj lisic na avtomobilih, za katere bi se smatralo da so popolnoma dostojno in na "pravem" mestu parkirani. Ampak ljubljanski redarji govorijo popolnoma drugo zgodbo. Tako, da sedaj nikoli več ne veš kaj te doleti in kje.

Sem taka oblekčasta oseba. Lahko bi imela polno omaro oblek in kril.
Tisti občutek, ko ne veš kje si. Ko se popolnoma zgubiš v lastnem zavedanju. Ko pojma nimaš kam greš in kako se bo nadaljevalo. Tisti občutek.
Vedno bolj se počutim, kot da sem iz dneva v dan bolj zmedena. Nad lastno pojavo.
Ne najdem niti treh besed, ki bi me opisale.

Plesanje sredi trgovine. Obkljukano.
Ugotovitev dneva pa je takšna, da zunaj na soncu vlada pravo spomladansko razpoloženje. Šele večer je prinesel zimo in mraz nazaj.

Goo Goo Dolls - Better Days

Figuralna kompozicija

Prvi ponedeljek, ko je bilo potrebno vstati prezgodaj zjutraj. Vedno je bilo vse popoldne. Ali pa pač ni bilo ničesar.
Pa sem mislila, da so ponedeljki postali kul. Ne. Niso več.
Risanje dvakrat na teden. Ko imaš občutek, da se vse skupaj vleče dan za dnem. Da smo dobesedno nadaljevali petkovo serijo risanih stvari.

Požvižgali smo se na vse grožnje podane na začetku leta in vse povprek klepetali, se zabavali ob risanju svoje lastne roke. Desne v mojem primeru. Taki šaljivci da, ni pare.
Vsaj to je skupaj s soncem porazgubilo - občutek o ponedeljku.
Tisti občutek, ko misliš, da je pomlad za vogalom.

Ugotovitev dneva je, da znam komplicirati. Da gledam preveč serij.
Da ne bom načrtovalka zabav, ko bom velika. Ali kakršnakoli organizatorka dogodkov. To nekako ne gre skupaj z menoj. Organizacija dogodkov okoli mene je naravnost, kako bi rekla, obupna.

Začela sem z učenjam. To pa je seveda dosežek dneva.

Walk off the Earth - Somebody That I Used to Know

Ukrajinščina ni ruščina

Tisti občutek, ko ti risanje do konca dop*zdi in stvari pustiš tako kot so.
Danes izločam ves bes. Ali nekaj takšnega, ker ob vsaki potezi postanem nenormalno nastrojena proti vsem stvarem. Svinčnik je že nekajkrat letel čez mizo. Takoj za radirko ali ravnilom. Godrnjam.
Ampak je vsaj telefon na dosegu roke in glas na drugi strani.

Hotela. Želela.
Tako je.

Zaklete stvari. Odgovora ni.
Vse visi v zraku. Zdi se, kot da se ne bo nič iz ničesar izcinilo in bom okoli hodila s slabo vestjo. Mogoče ni, samo ne znam definirati občutka.

Misija Evrovizija se je končala. Tista z dvema Nikama in Evama.
Sedaj imamo dve Evi in eno Niko. Za Emo.

Imam pa lazanjo.
In pesem, ki je bila top, ko sem prijokala na svet. Extreme - More Than Words.
Billboard's lestvica in to.

Lana Del Rey - Video Games

Modre široke poteze

Vonj po piškotih je zjutraj napolnil stanovanje. In s pretirano količino moke so danes nastali prav lepi hlebčki, ker ponavadi se mi vse skupaj razleze.
Govorim o tistih ameriških čokoladnih kapljičnih piškotih.

Ugotovitev dneva. Vedno zanikaj apokalipso.
Ker obstaja velika možnost, da imaš prav ne glede na vse napovedi o koncu sveta. Oziroma, če se zgodi, ti tako ali pa tako nihče ne bo mogel reči "sem ti rekel!".
Zanimiva teorija. Charlieissocoollike.

Malo sem danes nadoknadila z vsemi novimi deli serij, ki v zadnjem času tako pridno izhajajo. The Vampire Diaries. Revenge. Slednje je vsaj zanimivo, pri 'vampirskih dnevnikih' se že dolgočasim. Ampak me pa zanima kaj se zgodi naslednje. Pa tudi Damon ima nekaj zaslug pri vztrajanju.

Sedaj pa nadaljujem Harry Potter maraton s šestim delom. Harry Potter in polkrvni princ. Ali princ mešane krvi. Kakorkoli hočete.

Michael Jackson - The Way You Make Me Feel

Serendipiti z y

Bil je lep jesenski sončen dan. Pardon zimski.
Ugotovitev dneva je bila, da je bilo jutro na moje presenečenje precej svetlo. Po obdobju megle je bil to kar mali šok.

Zgoraj omenjena beseda "serendipity" se je znašla v filmu. Silvestrovo v New Yorku. Tam je bila prevedena v srečo. Sicer pa pomeni "srečno nesrečo" ali "prijetno presenečenje".
Samo zato, ker je padla v ušesa. Ali nekaj.

Blazno razgiban dan. Leteča, drveča.
Zjutraj se spi in pozno ustaja. Ker iz samega navdušenja včeraj nisem nastavila budilke.
Šok terapija ob zavedanju je učinkovita. Šokirano sem stala še dolgo po tem. V Ljubljani na postaji za trolo.

Se je pa vse omililo. Precej sproščeno vzdušje med risanjem, po tem ko je prebolel tistih nekaj manjkajočih risb od kakšnega.
Kar pomeni, da so nastale zanimive poze med risanjem krokijev.

Domov sem prišla na sprehod.
Tistega s tremi puncami in tremi psi. Veselje. Norost. Zmešnjava.
Skoraj nas je odneslo ob takšnem vetru, ampak je bilo vredno.
Razveselila pa sem še dve dekleti. Super mi gre.

Obrnila sem in šla v Ljubljano.
Kjer pač se časi niso ravno najbolje ujeli in sem šla naokoli pogledati, ampak kaj naj. Samo gledala sem. Po trgovinah.
Naposled so se tudi madam prikazali.
Sendvič pred čajem. In čaj pred filmom. Po filmu pa domov.

New Year's Eve.
Vtis o filmu - Američani pretiravajo. Ampak kako se snema in scene, ko plešejo so prav zabavne. Na koncu. Zac je poskrbel za največ smeha.
Pretentali so nas, hudiča. In to kar dvakrat.
Pač polno znanih obrazov, ki jih potem razvrščaš v filme in serije. Polno prepletenih zgodb.
Ampak je pa ena stvar, ki jo ne razumem. Kaj za vraga je to spuščanje krogle za novo leto? In kaj je tu tako fascinatnega. Resno?
Američani resnično pretiravajo. Blazno preveč pritiska imajo okoli novega leta. Novoletne zaobljube. Silvesterski poljub. Oni temu dajejo večji pomen, kot ga ima v resnici.
Všeč mi je samo ideja o drugačni interpretaciji zaobljub z lista. To je to.
Je pa film tako za mimogrede. Ni dober. Ni slab.

Jon Bon Jovi - Have a Little Faith in Me

Stopničiti

Veste, da naj bi stopničiti pomenilo - hoditi po stopnicah.
Poleg tega sem našla še, da bi hlače imenovali dvocevno nategalo, žemlja bi bila razpočenka in hot dog obutek.
Pa naj še kdo reče, da slovenščina ni zabavna.

Kako so lahko Žale v minusu. Ker očitno je res res kriza.

Kaj sem se novega naučila danes. Torej ugotovitev dneva, ki sem jo nekoč že brala.
Izvor mojega imena.
Če gledamo poljski izvor imena Kaja, ta izhaja iz imena Karolina. Pri češkem je enako.
Če pa gledamo skandinavski izvor imena Kaja pa ta izhaja iz imena Katarina in ta pomeni - kokoš. Ha.
Če pa gledamo estonski izvor imena Kaja pa pomeni odmev.
Toliko zabavnih dejstev za danes.

Tole risanje me prav nenavadno izčrpava. Vsake pet minut postanem lačna. Poleg tega pa mi je izčrpalo vso dragoceno energijo. Upam, da je vsaj vredno.

Oddahnem si lahko.
Vse potrebno sem spravila na list. In ja, zadnji dan pred rokom oddaje ima človek nadnaravne sposobnosti. Potrjeno danes. Z moje strani. In nisem preklela vesolja. Dosežek.
Če pa jutri preživim - je pa popolnoma druga zgodba. Za danes sem. Spisala svoj list. Jutri ostaja skrivnost z nekaj dogovorjenimi stvarmi.

Ampak danes med našimi vajami so bile takšne šale strešene naokoli, da sem se že jokala od smeha. Ni kaj, kar nekaj šaljivcev imamo. Ali pa je bil ravno tak dan in je ledeno mrzel veter dodobra premešal ozračje.
Poleg tega pa je bil dan obdarovanja in sem bila pridna in razveselila 3 ljudi. Preprosto, a učinkovito.
Mogoče čez čas predstavim projekt.

Luke Bryan - I Don't Want This Night To End

Nekaj prvič

Kdaj si zadnjič naredil nekaj prvič.
Kako zanimiv stavek.

Verjetno to, da sem novo leto preživela v Ljubljani, če smo že ravno pri tem.

Zdi se mi, da imam dela čez glavo in sploh ne utegnem pisati. Rišem že v napol spanju. Ne glede na to, da sem se trudila nekaj narediti kar čez počitnice mi še vedno vsega ostaja toliko, da v resnici ni bilo prav nobenega učinka.
Torej - današnja ugotovitev je, da kljub temu, da se trudiš stvari narediti pred rokom - jih na koncu vedno delaš zadnji dan. Takšno je očitno pravilo vesolja. Zakon, kot tisti Murphyjev. Mogoče pa je eden od Murphyjevih zakonov. Kdo bi vedel.

Ugotovitev včerajšnega dneva je pa bila - manj kot veš, bolje ti je. Ker preveč stvari te samo frustrira. Ni čudno, da je stres tako razširjen.
Internet se je zgubil nekje po žici in se sploh nisem trudila ugotoviti, kje je šlo narobe. Tako, da.
Pa še spat sem šla okoli pol osmih, kar je cel dosežek. In spala 12 ur kot ubita. Kar je čudno, ampak pustimo podrobnosti.
Mogoče sem bila pa res tako nafrustrirana, da sem potrebovala dolg spanec. Pa še ta se niti ni obrestoval, ker se mi zopet spi. Mogoče sem pa le boljše.
Ampak hvala za frej dan.

Izkoristek - skoraj enak nič.
Plus - znova se začenjajo serije nazaj. Moj seznam se kljub vsemu še podaljšuje. Kje imam čas? Mogoče kršim kakšen zakon v fiziki. Kdo bi vedel.

Mashup-Germany - Top Of The Pops 2011 [What The Fuck]

En pljuč

Ugotovitev dneva. Nimam še planerčka za letošnje leto. Imam samo zelo optimističen načrt.
In sedaj nekaj začrtanih stvari in za ta teden izpisane dogodke in dejavnosti.

Tisti občutek, ko se smehljam sama sebi.

Svet danes je bil presenetljivo tih. Po ulici. Na cesti. V gozdu.
Slišalo se je samo kako sem stopala po pokrajini. In kako je zvok telefona prerezal tišino in oznanil dohoden klic. Naposled se je moj glas širil naokoli.
In potem... spet tišina.
Lomljenje vej pod nogami.

Zjutraj se mi je v misli zataknilo besedilo: "look into my eyes" in nekaj "would I lie to you baby".
Kako mi je ta pesem prišla v misli - pojma nimam. Mogoče se mi je pa kaj takšnega sanjalo.

Tisti občutek, ko se misli igrajo s tebo.

Danes sem se vtaknila v srčkasto bluzo. Ugotovila, da naj bi jo imeli v H&M, za kar se mi dozdeva, da sem jo že videla. Videla sem pa jo na posnetku neke švedske vokalne skupine, ki preprva Call Your Girlfriend in to preposlušala v zadnjih urah precej. Kako kul.
Imam srčkasto srajčno oblekico. Imam srčkasto majčko. In eno veliko srce na puloverju.
Obožujem srčkaste stvari.

Erato - Call Your Girlfriend

Prvi list novega začetka

Dvorjenje.
Med igranjem Activity-ja se odkrijejo zanimive stvari. Kot je ta, da nekateri nekako ne vedo, kaj pomeni zgoraj zapisana beseda.
Potem smo imeli na grbi tudi 'mesečnost'. Ali luna te nosi.
Poučno z zabavnim.

Dva tisoč dvanajst je tu. Kdo bi verjel.

Včeraj me je na koncu pot zanesla v Ljubljano. Tako smo zadnje sekunde starega leta odšteli skupaj z Janom Plestenjakom in ljubljanskim županom.
Ognjemeta ni bilo moč preveč dobro videti - vsaj tistega z gradu ne, zaradi megle. Smo pa bili priča vsem ognjemetom v lastni ogranizaciji.
Najlepši je bil tisti spuščen na Šuštarskem mostu. Ko je nekdo položil boks na tla in kar na enkrat je okolica obstala čisto pri miru in strmela v zrak. Čudovit trenutek.

Drugače pa Plestenjak je kul, ko na ves glas prepevaš, ker nekako iz popolnoma neznanih razlogov poznaš vse pesmi - vsaj cele refrene, če ne drugega.
Penina je bila prisotna. Ni ravno tekla v potokih, ker imamo na sumu, da ni bila več najboljša. Smo pa se definitivno znašli v odličnem vzdušju. In ljudi je bilo polno. Predvsem veliko Italijanov.
Ne vem, če sem že kdaj preživljala novo leto v prestolnici. Saj, da bi se spomnila ne.

Slovo od starega leta je bilo kot se spodobi. Čeprav ne vem po čem bi si ga res zapomnila. Kmalu bo zbledel z ostalimi spomini v en skupek. V zgolj številko.

Prvi januar brez novoletne turneje smučarskih skokov ni pravi začetek leta. To je tradicionalno, pa čeprav se našim vse skupaj precej ponesreči.
Sarme nam ne gredo najbolje. Letos smo poskusili z žganci.
In mogoče sem bila čisto malo pridna. Imam vrečko z darilom. Hvala!
Tak prav fin šal je notri. Čeprav mi niso najbolj pri srcu - mi je všeč.

Srečno in zdravo, predvsem pa fantastično leto želim! Sebi in vsem ostalim.
Danes se je pisal prvi list. Vseh preostalih 365 ostaja nepopisanih.

Jan Plestenjak - Tvoj song