Žig, podstavek in nekaj

Še vedno uživamo v pravih spomladanskih dnevih. Sama sem lovila žarke skozi okno vlaka. V resnici je čez čas postalo kar precej vroče. Potem pa sem izkoristila lep dan in vzela pot pod noge in peš do modre stavbe v kateri se sedaj skrivamo. S čudovitim pogledom na gore. V tretjem nadstropju.
Ja, danes je bil tak dan.

Občutek, ko prideš na peron in se zaveš, da si za dobri dve minuti zamudil vlak. Seveda, da je naslednji šele čez dobro uro. Žurka... Jeej. In veliko sarkazma.
Pa sem šla po sadje, ki je prišlo skupaj s študentskim menijem v McDonaldsu. Sliši se kot ironija.

Kaličopko!

Davnega leta. Nekoč.

Šale se trosijo naokoli. Danes jih je na svoj račun dobil Comic Sans. Oh, mi bodoči dizajnrji smo res taki šaljivci. Če sem se spet do solz nasmejala. Te korekutre so iz tedna v teden bolj zabavne. Ne, mi smo iz tedna v teden bolje razpoloženi. Ali nekaj takšnega.
Timski duh.

Če se luknje v urniku kdaj prekrijejo, to pomeni, da je čas za kavico. In nič se ni spremenilo. Še vedno je ne pije.

Big Foot Mama se danes vrti na moji 'playlisti'. Res se mi posluša. In ja, danes je prav tak dan.
Skupaj s močnim tabletom. Ups.

Big Foot Mama - Mala nimfomanka