Čeprav sem se včeraj precej načakala. Imeti izpit, kjer je vse skupaj en zagovor del. Sodelujejo trije oddelki. To po samih preprostih matematičnih izračunih nanese precej čakanja. Ampak, tudi tega je treba. Včasih.
Več kot očitno je bilo vredno saj sem končala pri desetici. Pustimo podrobnosti, da je bila to tako ali pa tako najbolj razširjena ocena.
Skratka. Izračun je tak, da so se moje ocene izpitov začele precej optimistično. In da se moje prvo izpitno obdobje v tem šolskem letu izteka s tem. Rečeno, storjeno. Sedaj pa bolj kot ne počitnice. Z veliko mero risanja.
Ko vsi ostali šele dodobra začenjajo. Držim pesti za vse.
Bilo lepo bi, ko bi smelo,Nekako sem malo prej poslušala besedilo. Tisti moment, ko prvič zares poslušaš.
dekle si vzeti kar bi si želelo.
Da bi s poljubi po tvojem telesu
potovalo vsaj za nekaj sekund.
Zakaj si te, si te srce želi?
Zakaj si te, si te telo želi?
Zakaj si te, si te srce želi?
Zakaj si te želi?
Uoooooo, sva najboljša kombinacija.
Uoooooo, ura pravi, čas beži.
Zato vzemi me, priznaj, da med nama res dolgo že vre.
Daj, objemi me, saj kliče po tebi spet moje srce.
Kaj rekel bi, če bi ti lagala,
da si želim, da se ne bi spoznala?
Kaj bi bilo, če bi ti priznala,
da se ljubezni najine bojiš?
(Nina Pušlar - Bilo lepo bi)
In potem sem še nekajkrat ponovno predvajala. Ker ne vem... zakaj...
Vedno pristanem v "naši" trgovini v četrtek, ko imajo upokojenci popust, polne vozove in prekleto veliko zahtev.
Zvečer je bil čas za druženje in vandranje po različnih koncih Ljubljane. Izbrane končne destinacije so bile tri in vztrajale smo vse do takrat, ko so se pozvezave med mesti z javnimi prevoznimi sredstvi zopet vzpostavile.
Nazdravljalo se je na uspehe. Dosežene in prihajajoče. Pilo se je domače in kupljeno z zgornje police. Jedli so se rjavčki, ki so se pekli zjutraj. Nekateri zamaški so šli precej težko dol s steklenic. Važno, da smo imele cimet in to delile s širnim svetom.
Fino je bilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar