Strašno mi nekaj manjka, ampak obenem grem sama sebi na živce.
Kako nadležen občutek.
Sem pa zelo produktivno vse vrgla ven iz omare. Lepo zložila, zravnala in polikala.
In poskušala vse skupaj malo organizirati, izobesiti na obešalnike in natlačiti nazaj v omaro.
Ugotovitev dneva je torej, da imam kar precej polno omaro. Ki je sedaj pospravljena. Za nekaj dni.
Flaškin natečaj se je končal tako, da moj vzorec oziroma vzorci niso bili zbrani. Ah.
Mogoče bom imela s čim drugim več sreče. Čeprav se mi zdi, da imam že na splošno veliko pomankanje le-te. Nekako ne greva skupaj. Ni vsak za srečo.
Saj sem srečna. Na trenutke. In včasih.
Ampak nimam sreče.
Ostaja mi le še strah. Zavedanje minljivosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar