Obupala nad učenjem za tista dva izpita, ker sem prebrano prebrala že prevečkrat in še vedno se mi zdi, kot da pri tem nič ni šlo za res v glavo. Tisti nadležen občutek, ko se ti zdi, da snov poznaš, čeprav v resnici pojma nimaš. Ali nekaj takšnega.
Bolj gre za to, da nimaš nobenega občutka koliko v resnici znaš. Ampak saj sta samo jutri dva izpita in potem je to nekako to za prvo izpitno obdobje. Naslednji teden gre vse skupaj bolj za prezentacijo izdelkov kot nekaj resnega učenja.
Oddala sem mapo. Drugo.
Slikala sem v sivih tonih. Paše slikati in pacati s čopičom po vseh-robovih-zalepljenem listu. Dokler se nekdo ne plazi za teboj in v resnici ne več kaj ti bo povedal.
Ampak očitno je bilo jabolko super, čeprav v resnici ni dajalo nikakrnešga vtisa, da gre za jabolko. Kdo bi razumel.
Ah, ti šaljivci. In džuboks.
Pesem, ki se zasidra v glavo in barve, ki gredo skupaj s teorijo barv, katerih zapiski ležijo v mojih zapiskih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar