Toliko so me danes napsihirali s to podražitvijo bencina, da sem se šla dejansko napolnit rezervoar. Prekleta reč, ko je vse vedno dražje. In toliko stroškov, ki bodo v številu in vsoti samo še postopno naraščali.
Listy do M. Pisma Sv. Nikolaju.
Jaz ga razglasim za najbolj kulj božični film, ki si ga človek pogleda cel mesec po božiču. Ker drugače nisem največja oboževalka božičnih filmov.
Malo je čudno, ker nekako ne razumeš in se zelo trudiš brat podnapise, samo kmalu vse skupaj steče. Poljščina je hecna. Nekaj besed sem si poskušala zapomnit, ampak nekako ni uspelo.
Naveličana sem božičnih ameriških filmov. To je bila prijetna sprememba. In tisti občutek, ko greš ves srečen in nasmejan iz kina. Ko se čisto navzameš vzdušja, ki je tako nevsiljeno.
Mogoče začetno razpoloženje včasih pripomore k vsem temu, ampak vseeno. Preprosto fin je. Ima občutek preproste čarobnosti. Nevsiljene. Pričarane. Ni se pretiravalo. Pa čeprav so morali Varšavo zasnežiti.
Danes sem videla koliko del bi morali imeti za risanje. Nekaj več kot 150 risb. V tem semestru.
Ampak jaz imam občutek, kot da se nisem niti približala številu 100. Res pa je, da sem porabila že kar nekaj Lumpi risalnih blokov.
Za jutri si puščam štetje in razvrščanje. Danes ni tak dan.
Danes sem se za nekaj ur delala pridno in se ubadala z vektorji in nedelujočimi disketami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar