Danes sem bila sposobna na kup dati le del risb. In to je bil ves obseg moje produktivnosti. Če bi Bruno Mars s pesmijo opisal dan bi bila to definitivno The Lazy Song.
Zgrešila izvoz.
Je bil pa večer toliko bolj fin.
Ko sem končno prišla na svoj račun in šla gledat Sherlocka Holmsa in igro senc. Sicer se ne spomin kje in zakaj se je vse skupaj okoli tega filma začelo, ampak bila je ena blazna želja, da bi to videla. V kinu. In dobri družbi. Ali tako nekako.
Seveda je občutek za čas posebna vrlina in pri nekaterih malo zmedeno deluje vse skupaj.
Kar naenkrat pa časa na pretek.
Čaj in kava. Sprehod po nakupovalnem središču. Trgovine so bile prav nenavadno prazne, ampak v skladu z uro, ki se je kazala ravno takrat, je nekako razumljivo.
Samo kava.
Sanje in načrti. Kratko in dolgoročni.
Film. Dober. Super posnetki. Mogoče malo razlečena zgodba, ampak sem tudi to preživela.
Vedno znova me pa res navduši način kako je vse prikazano. In Sherlockov način razmišlanja in dojemanja stvari.
Ni komentarjev:
Objavite komentar