Steza

Sam ti si res k en bavbav.
Celo "jutro" sem čakala na nastop Kanadčanov na reviji. Kako presenetljivo, bila sta zadnja na vrsti. Posledično sem si ogledala celotno revijo. Noro. Mislim, da sem si našla favorite in še zanimiv zimski šport. Umetnostno drsanje. Plesni pari. Tessa Virtue in Scott Moir.
Pa je konec sanj za športnike. Medalje so podeljene. Današnja ugotovitev, poleg dejstva, da imajo olimpijski prvaki ta naziv nositi kar štiri leta, je naslednja - dejansko sem navijala in gledala šport. Totalno neznačilno zame. Ki niti malo nisem ljubiteljica športa. Navijala sem. Našla favorite. In grem na koncert Tabujev. Am, aja to nima povezave s tem.
Pesem Fever in deček, ki je naredil šov. Prav car je bil. Nam Nguyen. Kanadčana sta bila zabavna z baletno/hokejsko predstavo. Everybody dance now. Ugotavljala sem tudi, zakaj nimajo skupinskega drsanja. Ker predstava z olimpijskimi krogi na koncu je bila zelo interesantna. Ne ločim pa med sabo skokov, trojni axel, dvojni lutz in podobno.

Srnice. Štiri ali pet se jih je podilo po gozdu. Naš pes pa za njimi.
Čudovite živali so. Priložnost sem si jih imela ogledati dokaj od blizu, pa čeprav v teku. Ena je pritekla 2 metra stran od mene. Waaaw.
Seveda nisem imela fotoaparata pri sebi.
Kondicijski treningi ja. Eksplozivni špritnti, ker je telefon nonstop zvonil.

Bowling. Po dolgem času. Samo ni šlo. Sploh. Misli, saj na kaj drugega kot zadnje mesto ne morem računati. Moje razpoloženje pa je podobno sinosni krivulji. Skoraj. Z močnimi maksimumi in minimumi.
Ne verjamem v ljubezen. Živim pa nekje napol.

Ugotovila sem, da je preveč kletvic in slengovskih besed samo v 8. poglavju. Koliko jih je šele do 14. poglavja.

R. Kelly - I Believe I Can Fly

Raztreščen denar

Tak lep sončen dan. Samo nisem ga izkoristila, za sprehod v naravo. Ker je preveč folka, ker so vsi zunaj. Kot martinčki. Gredo se neke družinske sprehode. Brezveze.
Najlepše je biti zunaj, ko ni žive duše. Ko si sam v prostani naravi. Ne, ko se moraš vsakemu umaknit. Ko si zaslužiš grde poglede od ljudi, ker ne pozdravljaš. Ko te vsi čudno gledajo, ker obstjaš v drugem svetu. Ljudje so tako blazno nadležni in polni predsodkov. Čeprav bodo na vse pretege trdili, da oni tega ne počejo. Ne, ne, kje pa.

Šoping tajm. Z materjo. Sicer je bil prvotni plan, verjetno nakup živil za v hladilnik, ampak sva firbcale naokoli.
Nova poletna oblekca. Nova kiklca. Nova srajčka. Novim čevljem, sem se izogibala. Zaenkrat. Še ena nova srajčka. Na višlisti se je znašla kratka leder jaknica. Nekaj sem vidla v Telly-ju, ampak upam na še kaj. Pa še mami sem navduševala in prepičevala, da si ona umisli trend lanske jeseni in letošnje pomladi. Meni so všeč.
Ja moji izrazi so čedalje bolj poslovenjene tujke.

Želja po pečenki za kosili. In je tudi bila. Sedaj bo moja želja verjetno spet presedlala na mesne kroglice po švedsko iz Ikeje. Baje se bo treba spravit malce Avstrijo pogledat.

Ženske, ki imajo bloge o modi, stajlih so blazno suhe. Seveda, da vse potem super izgleda. In potem ravno preberem na žurnalu o tem kako zvezdnice hitro hujšajo po porodu. Edino Salma Hayek je nekaj pametnega rekla, v smislu, da kilograme izgubljaš ravno toliko časa kot si jih pridobival.

Raztreščila sem denar čez celotno dnevno. Ups.
Grem se vizualne komunikacije. Po sekiranju o tem, da gledam samo oddaje kot so ANTM in Project Runway.

Trkaj, Zlatko, Mirko, Omar - Ni Več Tko

Diskusija

Strah in trepet. Iz postelje so me tako hitro vrgli, da sem porabila pol dneva samo za bujenje, ker nisem prišla k sebi. V sekundi sm bila pokonci. V minuti oblečena.
Kako je celotno vzdušje in okolje povezano z vremenom. Na kaj množica kapljic, ki padajo z neba, lahko vpliva.
Včeraj sem se mučila in risala, sestavljala. Danes pa nič. Niti omenil ni. Niti računalnika ni prinesel seboj. Nič.
Ampak sem nehala spuščati ignor. Ker sem bila prisiljena komunicirati in ker sem bila ravno pri volji z diskutiranje. Natečaj.
Ta se je razpasel s temo o študijih, fakultetah. Fer in nefer stvareh, kot naprimer medicina. In vedno smo prišli do denarja, politike in sistema v državi, katerega sploh ni. Nonsens.
Razstava. Equrna. Damijan Kracina. Vladimir Leben. Srhljive inštalacije. Fantastične slike. Res iluzija prostora in iluzija nasplošno je bila v povezavi z ljubkimi ilustrativnimi potezami živali prav neverjetna. Dobesedno je bilo oko prevarano.

Španci morajo vsrkati velikansko število prehitro navedenih informacij v najkrajšem možnem času. Lahko smo se samo še smejali, ker razumeli nismo nič. Ti ljudje pa govorijo tako blazno ekspresno, da komaj vrjameš svojim lastnim ušesom.
Mini žepna izdaja.

Tozon. Nor. Fak. In kaj, če ne rišemo?
Drobcani kamenčki.
Važno, da sem obstala na mrazu ob polurnem čakanju in 20-minutni zamudi. Juhej.
Slovenske železnice pa so svetovne, ja.
Potem pa me skoraj odnese v Kranju. In jutri je sonce napovedano?

Voščim. Takoj, ko je mogoče. Klari za rojstni dan.
Kot nora sem iskala spodnjo pesem. Samo melodijo sem poznala in potem se znajdi.

Edward Maya - Stereo Love (instrumental)

Hengati

Založila sem se z delom tako, da moja glavo komaj kuka ven. Dobro, da se spomnim zadnji večer vse skupaj narediti.
Mislila sem, da bom vse zmetala v Powerpoint in to bo to. Samo, kaj ko nekaj del nisem imela slikanih, druge moram še narediti, tretjih pa ne najdem. Juhej. Še vedno spuščam ignor. Očitno bolj slabo.

Anja me je konektala, če bomo hengale. Pa še neki je bilo v tem smislu, samo mi res ne pade na pamet trenutno. Zakomplicirano je to ja.
Pristale smo v Zvezdi na tortici. Sama na kakavu in piškotu. Z močno prisrčno skodelico.
Sicer sem pa bila fensi, ravno za v zvedo. V nekaj podobnega oblekci, čez hlače seveda. V petkah in z velikimi sončnimi špegli, ki so me varovali pred današnjimi močnimi sončnimi žarki.
Potem pa se pridejo vsi martinčkat ven. Lokali ob Ljubljanici so bili polni. Nabiti. Pa samo sonček se je prikazal.

Odkrili smo blažilni učinek, iztekajočega se tedna, ko nam ni bilo potrebno prenašati profesorice za slovenščino. Dejansko je bilo prav osvežujoče. Verjetno je bilo lepo, dokler je trajalo. Po tem nas čaka pekel. Verjetno.
Ne razumem, kje najdejo mene za kletvice iz knjige izpisevati.
Večjega plonkanja med umetnostno ne morete doživeti. Sedele smo pred profesorico, pa jo ni ganilo. Spljoh.
Me prav zanima kako bomo dejansko zvozile maturo, ker teste precej z desno roko naredimo in z rekom "več glav, več ve".

Basshunter - Every Morning

Občega

Ko prehitro bereš besede in jih posledično združuješ.

Ugotovila sem, da so že v renesansi razvili precej stilov, ki so bili šele kasneje samosvoji slogi.
Moje učenje se je razvleklo v čas 20. stoletja s filmom Frida. Sicer smo to travmatično življensko zgodbo že enkrat spremljali v šoli. Umetniški filmi oziroma filmi o umetnikih, imajo prednost pred vsemi ostalimi, vsaj na našem programu.
Dejansko me znova preseneča njena tragična zgodba. Še bolj pa njena močna volja do življenja, njena trma in vztrajnost.
In ugotavljam kakšno razuzdano življenje je življenje teh umetnikov. Ljubimcev, ljubic in vsega polno. Pijača. Cigareti. Razočaranja.
Sicer vse to pripomore k bolj učinkovitemu prelivanju notranjega sveta na slikarsko platno. Prvijo, da s slikami lahko izražiš tisoč besed. Mogoče včasih še več. Toliko trplenja in takšne življenske zgodbe na platnih Fride Kalho so kar rahlo strašljive. Delujejo kot podobe iz sanj, nadrealistično, ampak ona je trdila, da so vse skupaj samo podobe njenega vsakdana.

Najbolj grozno je, ko izveš, da so se komaj izrečene misli, uresničile. Ironično je, da sva imeli ravno to debato in potem se nasledni dan še kako potrdi. Včasih so moje lastne besede še tako uresničljive, da je neverjetno in se lahko samo čudim. Vedno znova.
Hans.

Vpisovanje. Izpolnevanje lista pred seboj je lahko precej stresno, sploh če ima to kaj s tvojo "prihodnostjo".
Debate o urah vožnje so vedno izredno zanimive. Kar se tiče različnih pogledov, težav in izkušenj.

Lila Downs - La Bruja

Petipom

Kako avto postane kabrio? Sneg s strehe pade nanj.
Če ne dobiš listka in lisic, pa dobiš sneg nanj. Parkiranje v centru Ljubljane je v vsakem primeru tvegano.
Tečni so vsi. Bolj kot se bliža mesec maj, bolj so vsi v stresu in živčni, vzkipljivi ter tečni. Nevzdržno je iz dneva v dan. Zvrhan koš angleščine. Naloga, katere knjiga je v srbohrvaščini in angleščini. Super, ne.
Mislim, da mi je končno uspelo najti fakse za vsa tri mesta/želje.
Kje bom čez 10 let. Pojma nimam, resnično. Nekako se je pri zamišlanju vsega tega zalomilo, ker sva končali v smehu.

Ganjena do solz. Ob plesno-drsalnem nastopu mladih kanadčanov. Totalno sem navdušena nad njima. Neizmerno je pa bilo tudi moje veselje ob dejstvu, da sta stala na zmagovalnih stopničkah. Tessa Virtue in Scott Moir. Prvega nisem vidla. Drugi¸, flamenco je bil nor. Tretji ples pa ganljiv. Noro. Prvi nastop si moram še pogledati, saj sta bila po tem vodilna.

Sklenila sem, da se bom spravila na maturanca. Na večerjo. Afterja in jutranjo blokado šole.

Sting & The Police - Roxanne

Španski flamenco

Oh, kako težko se je zjutraj pobrati iz postelje. Depresijo sem zganjala navsezgodaj. In ni šlo nič na bolje. Ogrevanja na vlaku sploh ni bilo. V Ljubljani je bila samo plundra. In dežnika nisem našla, ko je kapljalo z vsakega drevesa in vsake strehe ter malo deževalo.
Dejansko me nič več ne veseli. Pojma nimam kaj počnem v šoli. Kam hočem iti in kaj bi rada počela v življenju. Res nimam nobenega načrta.

Slaba romanca. Nekaterim se ne da nasprotovati. Drugi nič na rečejo. Tretji pa mi resnično najedjo.

Maturantski ples. Se res splača dati 135€ za sedenje in prehranjevanje z verjetno neokusno ali pa nevšečno večerjo. Plesne so bile vredne vsaj napenjanja ustnic. Čevlji so bili vredni nakupa. Oblekca tudi. Kaj pa sam maturanc? Vedno bolj sem prepričana, da je vse skupaj samo potrata in prisiljena zadevščina z nezanimivim programom na papirju.

Drasnje. Bolj kot ne predstavitev različnih kultur. Ali pa je to namen? Ne vem, ker sem danes dojela, da obstaja plesni program. Španski flamenco na ledu.
Moj namen je bil poleg ugotovitve, da je med njimi kar precej bratov in sester, povedati, da komentiranje drsanja s strani Jolande Bertole precej podobno izborom za miss.
Izržam navdušenje nad opravo kanadske flamenco drsalne plesalke. Tessa Virtue. Rdeča rožica. Čipke. Make up.

Od kdaj pašeta roza in rdeča skupaj in zelena ter rdeča ne!?
Ja, jamram. Vsaj nekaj kar mi je trenutno v veselje.

Black Eyed Peas - Meet Me Halfway

Mali štrikani copatki

Manjši nesporazum za nemoteno uporabo in gledanje film. Pa je nastal sprehod. V sončen dan. Zabavno je čofotanje po lužah. Po blatu in vdirajočem se snegu. Najbolj zanimiv so pa zvoki, ki nastanejo ob vsem tem. Ne znam uporabit pravih medmetov zanje. Bila sem kot majhen otrok, obuta v gumjaste škornje.
Kaj naredi žival v drevo.


Lovely bones. V mojih nebesih. Dejansko mi je film noro všeč. No, mogoče je noro res malce "preostra" beseda, ampak tam nekje. Nekaj vmes. Veliko fantazije. Napeta zgodba. Interesantna vsebina. Ne preseneča me, da je bila napisana po romanu. In da je bila pisateljica na heroinu. Zakaj me ne preseneča?


Zvok violine mi je všeč. Ampak ne toliko kot zvok kitare. Posamezni treslaji strun...
Pa bomo na Evrosong poslali frajtonerco. Pa še rock lignje. V enem paketu.


Pa je to to. Kar se počitnic tiče.
Velik trebušček. Mali copatki.


V glavi imam nenormalen pritisk in glavobole.
Ugotovila sem, da občudujem petje Celine Dion, ob utrinku na njen koncert. Rada bi videla tist njen dokumentarec, ki ga pripravlja.

Il Divo & Celine Dion - I Believe In You

Distrakcija

Kako se je zabavno učiti novih besed. Največje je pa veselje, ko ugotoviš, da izrečena beseda dejansko obstaja v slovarju in ima navedeni pomen, čeprav se vsi čudijo nad teboj.
Distrakcija. "Trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja." Če se nisem mogla spominit slovenskega prevoda besede distraction. Odvračanje. In sem pač poslovenila.

Kaj dela slavne slavne? Kaj dela kri modro? In zakaj beda in blišč?

Limonada z dežničkom in limono. Izžemanje.


Berni. Kot pes. Pa prav zabavna je s svojim nenaravnim igranjem. Mrva. Od smeh seveda.
Otroci, ki so ravno pa pragu najstništva in plešejo latinsko-ameriške plese, nekako zgledajo prav bedasto. Saj gibanje je tehnično pravilno, ampak v sebi nimajo še nobene strasti. Tudi strasti do plesa ne, samo veselje. To se pozna, na kilometer. In vse skupaj nakoncu izpade bedasto, kot sem že omenila.

Ubistvu sem imela danes precej zanimive sanje. Sedaj, ko sem vidla napis VŠD so se mi spet priklicale v spomin. Ali sploh obstaja vojašnica v Dobu pri Domžalah? Ampak so bile pa zabavne in precej žive. Ker sem jih v spomin priklicala že dvakrat.

Izkupiček dneva. Srebrn. Olimpijsko.

Nina Pušlar - Dež

Toast

Živo zelene nogavice. V odtenku jopice. Kakšna je pravzaprav travnato zelena?

Po napadu smeha sem šele sposobna citirati nekaj takšnega: "Tisti, ki so izpit opravili v prvo, so bili najboljši v bočnem parkiranju in speljevanju v hrib."
Moje bočno parkiranje z malce navigacije je res pro. Manjše število centimetrov od stene.
Speljevanje v hrib je pa tudi vrlina, ki sicer nima ravno blagodejnega učinka na ostale sopotnike.
Ampak vseeno me pobira od smeha. Pa pravzaprav sploh ne vem zakaj.

Posnete literature je pri 16. poglavju zmanjkalo. Ti šmentana reč.
Poleg tega pojma nimam zakaj se gre v knjigi. Nekoga, za katerega niti imena nevem, so zaradi nečesa vrgli ven s šole in se je odločil nekam iti. Mislim, da v New York, kjer med potjo sreča mamo nekega sošolca in imata debato. In potem je tam sredi noči klical ljudi, najel prostitutku s katero se je hotel le pogovarjati ter z nuno razpravljal o Romeu in Juliji. In še nek tip je katerega osebna higiena je na minimumu.
Nekako se mi zdi, da dela konkurenco Kovačiču.
Pri porfoliji moram narediti še začetno stran in izbrati nekaj fotografij. Ter jo posodobiti v personalno mapo.
Slovenščina pa je sicer na seznamu opravil, ampak čisto "prehitro" obupam, ko se lotim.
Poleg tega pa je za nas konec počitnic, medtem, ko jih drugi ravno začenjajo. Joj.

Moj zajtrk in moja večerja sta bila naključno enaka. Toast ter jagodni slim&vital. Imam obdobje obožavanja toastov. Včeraj ali predvčerajšnim so bili vodilni na tej "lestvici" pudingi.

Safri Duo - Played A Live