konoczaspi: Mali štrikani copatki

nedelja, 21. februar 2010

Mali štrikani copatki

Manjši nesporazum za nemoteno uporabo in gledanje film. Pa je nastal sprehod. V sončen dan. Zabavno je čofotanje po lužah. Po blatu in vdirajočem se snegu. Najbolj zanimiv so pa zvoki, ki nastanejo ob vsem tem. Ne znam uporabit pravih medmetov zanje. Bila sem kot majhen otrok, obuta v gumjaste škornje.
Kaj naredi žival v drevo.

Lovely bones. V mojih nebesih. Dejansko mi je film noro všeč. No, mogoče je noro res malce "preostra" beseda, ampak tam nekje. Nekaj vmes. Veliko fantazije. Napeta zgodba. Interesantna vsebina. Ne preseneča me, da je bila napisana po romanu. In da je bila pisateljica na heroinu. Zakaj me ne preseneča?

Zvok violine mi je všeč. Ampak ne toliko kot zvok kitare. Posamezni treslaji strun...
Pa bomo na Evrosong poslali frajtonerco. Pa še rock lignje. V enem paketu.

Pa je to to. Kar se počitnic tiče.
Velik trebušček. Mali copatki.

V glavi imam nenormalen pritisk in glavobole.
Ugotovila sem, da občudujem petje Celine Dion, ob utrinku na njen koncert. Rada bi videla tist njen dokumentarec, ki ga pripravlja.