Pustna povorka

Še sobotni informativni dan. Nekakšen izgovor, da se zapeljeva do morja. Z Urško namreč in njenim rdečim Cliom.



Po začetnem zaspanem vzdušju, naju je zbudil sonček, tam kjer so ostale samo še sledi snega.



Koper. Morje. Vonj morskega zraka, ki se je mešal z vonjem po krofih. Našli sva faks. Famnit. V samem centru s pogledom na morje.
Nekako me ne interesira študiranje na primorskem in njihov naglas, ampak se je vseeno lepo znajti tam. Brezplačni krofi. Igrica z dvigovanjem listov. Rdečih. Nismo daleč prišli, ampak smo se nasmejali. Bilo nas je pa celih pet. Plus starš. Od tega, dve punci. Smer računalništvo in informatika. Vsi so se bolj ali manj nadrenjali pri biopsihologiji.


Opazovanje z zgoraj. Mimo so hodili majhni otroci. Napravljeni v maškare. Ter sprehajalci psov. Na primorskem jih je očitno ogromno.


Ugotovili sva, da nama je uspelo priti ravno na pustno soboto. Ob času, ko se je vila povorka skozi mesto. Čebelice. Limuzina. Mali otroci v vozičkih, ki so bili razne pandice, medvedki, tigrčki in podobno. Pionirčki. Tema reciklaže. Prašičja gripa in druge aktualnosti. Parkeljček ali hudiček, naja je posrčkal. Srčka na lička. Opica, ki je bila kar malce vinjena pa me je po fotografiranju napadla. Z velikim objemom. Cigani.
Kubanske plesalke. Ta povorka nama je pognala plesni adrenalin v noge in nisva več mogli stati pri meru.


Najbolj zanimiv pa je bil ognjemet pri belem dnevu. Ste že doživeli to?
Precej bleščičasto je.



Šoping center. Druga filozofija parkiranja. Prva je - parkiraj čimbližje vhodu in po možnosti še priklopu za vozičke. Druga - parkiraj na prvem mestu, ki ga vidiš, pa čeprav je tik ob izhodu in čisto na parkirišča, ki je daleč proč od trgovskega centra.
Iskanje mask. Dejansko sva prišli do spoznanja, da imam blazen občutek za trgovine. Toliko visim povsod, da poznam klasično postavitev. Ne glede na to, ali se trgovina nahaja v 5ih nadstropjih ali samo v dveh. Predvidevanje.



Potem pa sva bili že na poti nazaj. Popolde, kar ga je ostalo sem precej prespala. Potem pa grem še na Belvijevo pustovanje v Tuša. Baje.




Krofi. Krofi! Krofi!!
Obožujem čas pusta, samo in izključno zaradi znižanih cen krofov. Ter zaradi domače peke. Tistih mamnih. Mmmmm.
Kaj si lahko človek boljšega želi?
Pust poln cukra okol ust.

Paulina Rubio - Alma en Libertad