Še en skomercializiran praznik. Ni tako izrazit kot božič, ampak vseeno je naval na razne odvečne stvari. V to kategorijo spadajo medvedki in srčki z napisom "I love you".
Moj današnji dan pa je bil namenjen predvsem spanju.
Primajanje domov sredi noči. Poskus 5-minutnega počitka, ki se je zavlekel v novo jutro. Če sem pa zaspala oblečena, in to v maškaro, pri počitku.
Ne izražam nikakršnega navdušenja nad polnimi prostori ljudi. Sploh, neznani ljude v času pusta. Nekako se ne počutim najbolje, če se okoli mene tre veliko ljudi. Dobim občutek utesnjenosti. Že pri risanju imam izpade, če so sošolke preblizu. Saj je bilo fino, ampak res sem bila naveličana vsega. V tušu namreč.
Že parkirišče je bilo nenavadno polno. Ob vstopu se je vila dolga kolona našemljenih ljudi. Varnostniki so bili blazno nadležni. Območje pred bowlingom pa napolnjeno do zadnjega kotička. Zaletavanje in umikanje je bilo neizogibno. Odpor do vsega pa se je stopnjeval. Ni mi.
Stil dvajsetih prejšnega stoletja. Poskus.
Valentinovo je bilo včasih bolj poznano kot spomladin. To pa je bil čas, ko naj bi "Valentin prinesel ključe od korenin", sodeč po starih kmečkih koledarjih. Vlogo valentinovega je imelo gregorjevo.
Zahodni svet je prinesel to komercializacijo k nam. Čeprav so bila včasih za ta dan značilna samo kratka sporočilca in pisemca, ne pa darila visokih vrednosti.
Brezveze.
Ta "praznik" nekako že od vedno preziram. Teoretično vse praznike na spološno.
Brittany Murphy - Somebody to Love
Pokojna Brittany Murphy s pesmico za risanko Happy Feet. Čudi me, da je še nisem objavila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar