ponedeljek, 1. februar 2010

Fokotopiraš

Bombonček balonček okol' vratu. Sanitarije.
A obstaja makro leča pa fisheye leča za Olympusa? Just asking.

Ritmična vožnja vzvratno.
Naklučje? Pri obeh vlakih so si nasproti stala vrata pri katerih je bila desna polovica zamrznena. Nepremična. Ne samo zjutraj, tudi popoldne sem izstopila na takšnih vratih.
Nemški igralec. Nekakšen Hayden Christensen (Jumper) in Dustin Milligan (Ethan; 90210). Od kadrov, ki so bili od daleč snemani. Samo določenih. Na hitro.
Good Bye Lenini smo začeli gledati.
Ko smo že pri filmih, mi je končno uspelo pogledati Sherlocka Holmsa do konca. Preprosto mi je všeč.

Pogled skozi okno. Čisto spredaj prazni sedeži na vlaku. Z značilnimi kvadratastimi vzorčki v rumeni, rdeči in turkizni. Tisti turkizni, slovenskih železnic. Potem staro železno okno. Zarjavelo na določenih mestih. Steklo je bilo umazano in je dajalo takšen rumen privdih. Zunaj so ga prekrivale ledene sveče, ki so zamrznile med odtekanjem vode. Niso bile edine, ker so prekrile celotno površino vlaka. Bleščale so se v soncu. Februarskem soncu, ki je razsvetljevalo sveže pobeljeno pokrajino. Polja. Gozdove in gore v daljavi. Razprostrt pogled. Vse to samo z enim samim, samcatim pogledom skozi okno.

Bon Jovi - We Weren't Born To Follow

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...