Ugotovila sem, da so že v renesansi razvili precej stilov, ki so bili šele kasneje samosvoji slogi.
Moje učenje se je razvleklo v čas 20. stoletja s filmom Frida. Sicer smo to travmatično življensko zgodbo že enkrat spremljali v šoli. Umetniški filmi oziroma filmi o umetnikih, imajo prednost pred vsemi ostalimi, vsaj na našem programu.
Dejansko me znova preseneča njena tragična zgodba. Še bolj pa njena močna volja do življenja, njena trma in vztrajnost.
In ugotavljam kakšno razuzdano življenje je življenje teh umetnikov. Ljubimcev, ljubic in vsega polno. Pijača. Cigareti. Razočaranja.
Sicer vse to pripomore k bolj učinkovitemu prelivanju notranjega sveta na slikarsko platno. Prvijo, da s slikami lahko izražiš tisoč besed. Mogoče včasih še več. Toliko trplenja in takšne življenske zgodbe na platnih Fride Kalho so kar rahlo strašljive. Delujejo kot podobe iz sanj, nadrealistično, ampak ona je trdila, da so vse skupaj samo podobe njenega vsakdana.
Najbolj grozno je, ko izveš, da so se komaj izrečene misli, uresničile. Ironično je, da sva imeli ravno to debato in potem se nasledni dan še kako potrdi. Včasih so moje lastne besede še tako uresničljive, da je neverjetno in se lahko samo čudim. Vedno znova.
Hans.
Vpisovanje. Izpolnevanje lista pred seboj je lahko precej stresno, sploh če ima to kaj s tvojo "prihodnostjo".
Debate o urah vožnje so vedno izredno zanimive. Kar se tiče različnih pogledov, težav in izkušenj.
Lila Downs - La Bruja
Ni komentarjev:
Objavite komentar