Ker smo imele tako blazno kulj šoferja, ki nas je zelo prijazno dostavil do izbranih destinacij na poti in smo bile precej hitro doma/ v Ljubljani. Moram pa reči, da so me ovinki precej ubili.
Prav fino preživet vikend. Organizirano praznovanje rojstnih dnevov. Na deželi. Bogu za hrbtom. Še vedno nekako ne vem, kje smo pravzaprav bili. Okoli Trbovelj, samo ne vem če sem si zapomnila pot.
Pivce. Mikado kar s palčkami od ražnjičev.
Veliko hrane, veliko pijače in ena velika s senom pokrita površina za spanje. Kot ubiti smo zaspali na mrvi, ko smo se vsak s svojo spalko skobacali na nezaseden prostor in se zvalili tja na najdeno površino in prav mirno zaspali vse od malo poznejših jutranjih ur. Takoj, ko se je govorjenje poleglo ob zgodnjih jutranjih urah.
Še naplesali smo se v hiši s feferoni na fasadi. Nekaterim je sicer uspelo prej omagati. A v jutru smo vsi sedeli na veliki terasi in hlastali tople sendviče. Ob crklanju dveh malih kužik pod nogami. Jaz pa sem skočila v zrak vsakič, ko je kdo poklical psičko soimenjakinjo.
Do tja. Popotovanje od Kranja do Trebnjega. S prevozom iz Kresnic.
Majice z napisi za darilo. Zavite v male paketke z rdečim trakom in pakirane v neprodušne Ikea vrečke. Kako zabavno.
Troblenje pod tunelčki. Iz vraževerja ali tako nekako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar