Najbolj priljubljen slovenski šport

Če je motivacijsko načelo dneva - olimpijske igre so, daj si duška pred zaslonom.
Potem je pesem dneva - Bob Marley: Three Little Birds oziroma Don't worry about a thing, cause every little thing gonna be all right.

Včeraj je bila zmaga in zlata olimpijska medalja Urške Žolnir najbolj kul stvar, ki nas je doletela. Danes je bilo kritiziranje pred domačim zaslonom zopet nacionalni šport, ko so vsi na koncu popustili. Pa tako dobro nam je šlo.
Raje poslušam Eurosport kot naše komentatorje. Čeprav še vedno ne vem za kater naglas gre. Škotski? Irski? Ampak je zabavno poslušati.

Ne morem ne pisati. Ker je sedaj tako zelo spontana obveza, da manjkam sama sebi. Ravno v trenutku, ko se imam čez glavo dovolj. In še dlje.
Če me je komar preganajal celo noč in sem bila z lučko na mobitelu vsako uro na straži, potem se je jutro zavleklo v dopoldan in vstati iz postelje, predvsem splezati iz nje, je bila najtežja stvar na svetu. Predvsem to jutro.
Če se kdo veseli dneva in pozdravlja sonce, jaz nisem med njimi. Raje sem se zakopala med vse vzglavnike, pod odejo in rjuho. Dokler vročina ni postala nevzdržna. Takrat je nastopil prelomni trenutek, da sem zapustila, ne preveč varno zavetje. Nikoli ne veš, kdaj sledi nov pik komarja.
Danes bom ponovno na straži in zopet bo petnajst čez eno kritična ura, ko bom sanjarila. Če poleg tega držim telefon v rokah, potem sem lahko zjutraj zaprepadena sama nad seboj. Ampak, kaj de.
Dejansko na profilni fotografiji držim v roki veliko uro, katere kazalci kažejo ravno ta čas. Naključje?
Presneta pesem. Saj vsi poznamo besedilo, refren.

It's a quarter after one, I'm all alone and I need you now Said I wouldn't call but I lost all control and I need you now And I don't know how I can do without I just need you now (Lady Antebellum - Need You Now)

Presneto.

Waiting for Forever. Am... kaj? Ta film funkcionira precej zmedeno. In na nek način pomiluješ glavnega junaka, ko še vedno ostaja v očeh desetletnega otroka, katerega življenje od takrat ni dosti napredovalo. Samo zrastel je. Ampak potem pa pride zaključek filma in vse zasuka tako, da se izplete čisto pričakovano pa vseeno pride mali moment navdušenja, potem pa se ravnodušnost nadaljuje naprej. Vse skupaj ima zgolj zavozlano nit.

Sem postala zvesti navijač. Na tekočem z vsemi dogodki. In s sproščanjem duha pred televizijskim ekranom. Ni boljšega od preentuziastičnega navijanja za naše. V tem smislu, da na koncu preklinjaš vse naše, vesolje in cel svet. Tako. Točno tako.
Pa da ne pozabim na vso računalniško tehnologijo. Ampak ob pol enajstih lahko v rokah držim osnutek v končni obliki.
Upam na miren spanec.
August je. Bolj meni v vednost, kot kaj drugega.

Muse - Survival

Začetki olimpijskih

Zadnje čase pisanje ob večerih ne teče tako zelo gladko kot ponavadi. Odprem stran. Vpišem naslov, kar zna trajati precej časa, potem pa strmim, kako črtica utripa.
Misli so prazne. Dogodki čez dan se zdijo nesmiselni ali pa se zlijejo v eno samo bledo zmes, ki jo je težko definirati.
Vročina nikakor ne pojenja in svetlost zaslona je edina motnja v temni sobi.
Tako zelo sem se zabavala z bloganjem zadnje tedne. Ampak potem pa pride trenutek, ko vse postane enolično in se moje misli zvečer preprosto izklopijo. Prazno. Ali pa mi gredno po glavi same "neumnosti", ki bolje, da si jih ne bi mislila. Kaj šele omenjala.

Čez vikend, oziroma za konec tedna sem se začuda pojavila na Kranjski noči. Tradicionalna in trideseta po vrsti to leto.
Ujeli smo malo Zlatkota, prepevali uspešnice Queenov z tribute skupino in poplesavali na ritme skupine Prljavo kazalište. Mi pijemo...
To z delom zasedbe, ki gre konec tega tedna na hrvaško obalo. Teoretično na otok. Predpriprave.
Črtice za "jebi se".

Naslednji večer pa sem prišla do kremšnit, ki sem jih videla pred seboj vse odkar sem izvedela, da jih dobim. Jani hvala.
Potem pa še lignji. Tisti iz ribarnice, ki niso kar tako. Na kranfestu pa nas je na sobotno noč domov pospremila Siddharta. Vse do avtomobila.

Nedelja. Olimpijska. Mešano meso z žara. Sprehod pred dežjem.
In ni bilo bolj vnetega spremljanja olimpijskega dogajanja kot je bilo gledanje kolesarske dirke v soboto. Tako vneto še ničesar nisem spremljala. In bilo je blazno napeto - čista akcija cel čas. V mojih očeh.
Pač jaz sem se blazno zabavala s spremljanjem, ko so vsi naokoli pospali ali pa so preprosto odšli. In spremljala sem vse od juda, plavanja, badmintona do veslanja. Navijala kot zmešana. Plavaj! Veslaj! Udar! Gon!
Haha. Tele olimpijske.

Izgubila sem veselje in založila sem upanje. Prav tako pa iščem optimizem.
Preprosto ne vem kdo sem, razen bitje, ki čaka, da mine čas in predihava zrak. Izgubila sem se v neskončnosti vesolja in obupala.
Mogoče po malem čakam, da me kdo reši, ker sama preprosto nimam več moči.
Rada bi samo nasmeh na obraz. Občutila srečo.

To je to. Tu končujem. Dokler česa ne najdem.
Zlato srce na zapestnici je premalo.

Lana Del Rey - Summertime Sadness

Navdušenje pred začetkom

Moje navdušenje nad dejstvom, da se bodo začele olimpijske igre je neizmerno. Vedno se kaj takšnega zgodi pred velikimi športnimi dogodki, ker drugače sem največji antišport tip človeka.
In odkar sem danes videla še slikco Ruperta Grinta - "Rona", se je vse navdušenje dvignilo še na višjo raven.

vir: fanpop.com

In zanima me še nastop Spice Girls, ampak sem slišala da to pride šele proti koncu.
Prečekirala sem malo "uniforme", ki so jih pripravile države in vse skupaj izgleda kot vedno - zgolj bizarno. Sploh Velika Britanija, ko ima samo plahte različnih barv gor. Ja, oblikovala je pa Stella McCartny. Pa kaj.
Naši so pa kot "pajoti" v teh suknjičih. Nekateri imajo še kapuce in izgledajo še kot večji "kekci", ampak saj bo
Torej - sedaj pa upamo na čimboljše rezultate. Še eno EasyJet letalo je danes poletelo proti Londonu. In danes gre za res. No, jutri gre za res.
Danes gremo na Kranfest.
Kako blazno opazna so ta letala z oranžnim zavihkom na repu. Kakorkoli se tistemu reče.

Danes sem funkcionirala na treh operacijskih sistemih. Prav zabaven prizor. Stacionaren PC z Windowsi. Velik prenosnik z OSx in mali prenosnik z Ubuntu sistemom.
Ker sem nalagala Ubuntu. Tisti Android je samo za igračkanje.
To je bilo to. In ja, izkopavala sem krompir. Za kosilo.

Owl City & Carly Rae Jepsen - Good Time