Podvig. Destinacija: Krško. Cilj: Tjašina fešta. Voznik: moja malenkost.
Kljub včerajšnemu obupavanju in lenobi sem pristala v avtu, ga vžgala in se odpeljala do bencinske črpalke. Dlje tako ali pa tako ne bi prišla. Nato mi je šele uspelo kreniti na pot. Pardon. Nama je uspelo, ker sem imela še tajnico, ki se je javlala na telefone. Helena.
Sam start je bil že s polurno zamudo. Nič kriva. Tako, da smo bili vsi po malem že nervozni.
Postanki.
Ljubljana. Jug. Rudnik. Lara.
Grosuplje. Sara.
Krško. Anja.
Vsaka pa je v avtu obsedela z enim in istim vprašanjem. Smehi. Tjašino darilo. Sladko presenečenje.
Ko smo bile vse v avtu in tisti avtomatični del po avtocesti pustile za seboj. Takrat se je začela dogodivščina. Juhej. Jaz tečna kot hudič, ostale pa živčne. No, mogoče sem imela sama tak občutek.
Zgrešeno. Prvič. Obračanje v krožišču. Zgrešeno. Če so ciprese močno podobne gromozanskim drevesom, je to zelo vredno poudarka. Drugič. Obračanje pri nekom na dvorišču na klancu. Tukaj so se začeli kazati prvotni znaki panike. Zgrešeno tretjič. Očitno obožujem vožnjo vzvratno. Kričanja v zadnjem delu avtomobila je bilo toliko, da mi je dejansko prekipelo in sem jih napizdila. Nadrla. Kakorkoli.
Pojma nimam kako nam je uspelo priti po tistem makedamskem klancu navkeber, ker smo zaznale vonjave zažgane sklopke. Upsila. Maj bed.
Ampak smo prišle. Žive. Pretresene. In nervozne. Ter posledično vdrle na žurko. No, vsaj tako je izgledalo.
Mi in wc. Blazno zabavno. Kako veliko ljudi rabiš, da ena opravi svojo potrebo.
Sama sem se zabavala. Prepevala. Pojma nimam od kje mi znanje, vsaj približno, besedil. Plesala. Valček, na vse kar se je vrtelo, čeprav se je zdelo nemogoče. Skakala. Ob dejstvu, ko smo se spravljale spat sem se jaz polna energije motala naokoli. Ja, zjutraj sem se komaj pobrala iz postelje.
Če smo zaspale ob Uspavanki za Evo.
Pred tem smo imele zanimive debate s Tjašinim fantom. In pred tem sem bila blazno v napoto. Nič novega.
Zjutraj. Pojma nimam kaj me je spravilo iz postelje. Verjetno dejstvo, da moram na wc. Pojedle smo, kar nismo včeraj. Leva, desna ali barve. Malce očedile in spakirale. Obračanje avta. Ugotovitev, da imamo prazne gume. Iskanje bencinske črpalke in smeri Krško. En lapsus.
Prijazen fant nam je napolnil gume, ki pa so bile res obupno prazne. Joj.
Potem pa je moje petje in Sarino navdušenje nad slikanjem zapolnjevalo pot. Dokler nisem po obratnem postopku zopet vseh dostavila na željene lokacije.
Zaključila sem izmučeno in sem srečno prispela domov. Na kosilo.
Pod toskanskim soncem.
The Cardigans - Lovefool
Ni komentarjev:
Objavite komentar