Drugače sam Hrestač je bil všečen. Ne fantastičen in navdihujoč ali kaj podobnega. Samo na neki stopnji všečnosti. Na meji.
Meni je balet izredno graciozna stvar za videti. Kaj počnejo s svojimi stopali. Kako se navidez lahkotno postavijo na prste. Stegujejo noge do položajev o katerih ti lahko samo razmišljaš. Vse izgleda resnično lebdeče. Čarobno. Lahkotno. In navdušuje me dejstvo, kako se tista na videz hecna obleka nenavadno prilagaja vsem gibom. In fantje v pajkicah. Čeprav mi je bila všeč barva tistih roza, ciklamnih ali kakršnihkoli pajkic že.
Miška je bila blazno zabavna. In način premikanja tiste stare ženice. Všeč so mi bile tiste preproste bele oblekice. Ali pa bolje gibanje tistih preprostih belih oblekic. Ter roza par. Pa nekatera glasba. Blazno.
Občtek imam, da je moj imunski sistem totalno uničen. Na nogi imam žulj. Na ustnicah herpes. Glavobol. Boleče prste na levi roki iz meni neznanega razloga. Občutim vse mišice na nogah, posebej stegnske. Ta izlet na Štajersko je bil precej mučen.
Veliko laže je najti rdečo in violično jakno kot pa črno v garderobi. Sploh, če oblikovna odda svoje plašče v garderobo in je izkupiček enak 3/4 črnih stvari. Smeh.
Speštan krof. Ampak zelo užiten. Pozneje sem na glavni od velikeka jabolka prejela dejansko jabolko. Luštna promocija.
Saj sneg sam je še vedno nadležen, ampak danes mi je čarobnost všeč. Na poti v Maribor so nas spremljala vsa ta čarobno zasnežena drevesa. Z modrikastim ozadjem. Sveže pobeljena pokrajina četrtkovega jutra. Seveda, da imamo polurno zamudo.
Zaporedje danes ni ravno krnološko. Skačem.
Naš profesor za risanje je precej nagajiv. Karli. Ko meče kepe profesoricam in v naslednjem trenutku naprej je sendvič in se dela, da se nič ni zgodilo. Tista profesorica pa srepo zre v dijake, med tem, ko se ji profesor nasmiha. Me smo umirale od smeha skoraj prilimane na šipe avtobusa. Bogi par v belem puntotu, ki ga je avtobus zaparkiral. Smeh. Skorajšna akcija.
Pekarna Postojna, pekarna kruhek Ptuj na isti tabli sredi Maribora. Smehi. Sicer mi pa štajerska prestolnica sploh ni všeč. Mogoče samo zaradi dneva ali vremena. Ampak deluje pusto. Utrujeno. Zaspano. Naveličano. Dolgočasno. Edina stvar, ki je bila interesantna je bil stadion. Potem pa presodite kako grozno sem se počutila, če je mene največjega anti-privrženecakakršnegakolišporta navdušila ta stvar. Ne, Ljubljana je čudovita.
Čajkovski - Hrestač (koračnica)
Ni komentarjev:
Objavite komentar