Izlet. Tak, ki pride spontano na urnik.
Če smo šle lani na Kras, smo se letos odločile za popolnoma drugo smer, pa tudi državo.
Želele smo do Madžarske. Tam malo naokoli in domov. Tako, da imamo še eno dogodivščino dodati za na seznam - in smo tudi jo.
Namen izleta je bil, ker sta bili obe na izmenjavi in sem medtem zamenjala avto in je bilo potrebno preizkusit, če je primeren za takšne podvige.
Kakopak, da je.
In izlet je bil pester. Ustavljali in obračali smo vse povprek. Pa ne zato, ker bi kamorkoli zgrešili, ampak zato, ker so bile ob poti veliko bolj zanimive stvari.
Sicer se pa skoraj ne moreš izgubiti, ko imaš dva Garmina in tri vodiče za po Madžarski.
Kokoške na poti bi se lahko reklo. In v tem duhu smo se tudi ustavile tam, kjer je na veliko pisalo talna reja kokoši. Največje presenečenje je sledilo, ko smo pogledale skozi odprtine, kjer so se gnetle kokoši. No, tem kokošim ni bilo videti konca, ker so segale dokler je nesel pogled in še malo dlje. Toliko kokoši na kupu pač ne vidiš vsak dan. Ali nasploh.
Drugi nenadni postanek je bil ob tabli za krajinski park Goričko. Pa nismo šle iz Goričkega v Piran. Samo iz Goričkega naokoli.
Tretji nenadni postanek je bil, ko smo odkrile Panonsko vas. Blazno simpatične hiške. Sem bi se splačalo priti za kakšen dan ali dva. S kakšno družbo. Potem sem doma še googlala in odkrila, da je tudi notranjost tako simpatično izgledajoča kot je bilo celotno naselje in posamezne hiše.
Včasih pač moraš iti na izlet po neznanih poteh, da naletiš na kaj takšnega.
Postanek, ki je bil pričakovan je bil tisti ob tabli, ki je kazala na to, da se nahajamo na Madžarskem. Tam je avto končal malo umazan in eno malenkost blaten.
Pa smo se vozile skozi mesta in kraje, ki jih niti prebrati nismo znale. Namenile smo se proti enemu, ki se je začel nekaj na O in končal na "peter", več pa ne znam povedati.
Toliko, da smo videle cerkev, ki je bila precej nezanimiva, ampak omenjena v enem izmed vodičeva. Ampak je bilo vse s svojim namenom, ker smo nekaj sto metrov naprej naletele na super piknik plac.
S pikčasto piknik košaro in posodicami polnimi dobrot, smo si vzele čas in imele piknik. Na Madžarskem, sredi zime.
To so ti spontani trenutki, zaradi katerih je vredno iti na izlet.
Debela mačka sta se potikala naokoli in po avtu. Še avto portret smo izvedle.
In končale v Lentiju. V precej zelo mrtvem Lentiju.
Tam ni bilo ničesar, razen treh modelov, ki so stali na avtobusni postaji, vsak svojim fotoaparatom in nekaj slikali. Malo so nas postrani gledali, ampak mislim, da je znalo biti zato, ker smo bile tri in smo imele samo en fotoaparat. Škandal!
Izlet se je zaključil nekako tako, da smo postale improvizoriš maškarce in pustovale s Čuki na Ptuju. Vse čisto ponesreči in naključno. Ampak smo se kar nekako znašle tam. Čisto spredaj z vsemi malčki naokoli.
Če smo šle lani na Kras, smo se letos odločile za popolnoma drugo smer, pa tudi državo.
Želele smo do Madžarske. Tam malo naokoli in domov. Tako, da imamo še eno dogodivščino dodati za na seznam - in smo tudi jo.
Namen izleta je bil, ker sta bili obe na izmenjavi in sem medtem zamenjala avto in je bilo potrebno preizkusit, če je primeren za takšne podvige.
Kakopak, da je.
In izlet je bil pester. Ustavljali in obračali smo vse povprek. Pa ne zato, ker bi kamorkoli zgrešili, ampak zato, ker so bile ob poti veliko bolj zanimive stvari.
Sicer se pa skoraj ne moreš izgubiti, ko imaš dva Garmina in tri vodiče za po Madžarski.
Kokoške na poti bi se lahko reklo. In v tem duhu smo se tudi ustavile tam, kjer je na veliko pisalo talna reja kokoši. Največje presenečenje je sledilo, ko smo pogledale skozi odprtine, kjer so se gnetle kokoši. No, tem kokošim ni bilo videti konca, ker so segale dokler je nesel pogled in še malo dlje. Toliko kokoši na kupu pač ne vidiš vsak dan. Ali nasploh.
Drugi nenadni postanek je bil ob tabli za krajinski park Goričko. Pa nismo šle iz Goričkega v Piran. Samo iz Goričkega naokoli.
Tretji nenadni postanek je bil, ko smo odkrile Panonsko vas. Blazno simpatične hiške. Sem bi se splačalo priti za kakšen dan ali dva. S kakšno družbo. Potem sem doma še googlala in odkrila, da je tudi notranjost tako simpatično izgledajoča kot je bilo celotno naselje in posamezne hiše.
Včasih pač moraš iti na izlet po neznanih poteh, da naletiš na kaj takšnega.
Pa smo se vozile skozi mesta in kraje, ki jih niti prebrati nismo znale. Namenile smo se proti enemu, ki se je začel nekaj na O in končal na "peter", več pa ne znam povedati.
Toliko, da smo videle cerkev, ki je bila precej nezanimiva, ampak omenjena v enem izmed vodičeva. Ampak je bilo vse s svojim namenom, ker smo nekaj sto metrov naprej naletele na super piknik plac.
S pikčasto piknik košaro in posodicami polnimi dobrot, smo si vzele čas in imele piknik. Na Madžarskem, sredi zime.
To so ti spontani trenutki, zaradi katerih je vredno iti na izlet.
In končale v Lentiju. V precej zelo mrtvem Lentiju.
Tam ni bilo ničesar, razen treh modelov, ki so stali na avtobusni postaji, vsak svojim fotoaparatom in nekaj slikali. Malo so nas postrani gledali, ampak mislim, da je znalo biti zato, ker smo bile tri in smo imele samo en fotoaparat. Škandal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar