Sedaj pa se že res nekaj časa ne javljam. Pa razlog niti ni v teh izrednih razmerah, ki zadnje dni opustošijo Slovenijo. Trkam na les, ker imamo že cel čas elektriko in ogrevanje tudi skupaj z internetom. Mi smo tisti del, ki vsak dan spremlja poročila in se čudi razsežnosti te ujme.
Sneg in led sta povzročila čisto uničenje. Narava nam je pokazala zobe in drevesa se prisilno uklanjajo pod težo zmrznjenega.
Gorenjski konec je imel srečo, ker proti temu kar vsako dnevno slišimo, smo praktično brez težav. Edino gozdovi so še vedno nevarna območja.
Če je bila zadnjič snežna pravljica, se je čez vse te dni sprevrgla v pravo grozljivko in nočno moro.
Pravzaprav se je vse skupaj začelo s februarjem.
Soboto smo preživeli prav fino. Tako družinsko, plus še z dodatnimi člani in navijali za naše skakalce. Pekli smo pice in potem ekipno odigrali Activity ter Tabu.
Res je bilo fino popoldne. Midva sva se zaprla v sobo. Ubistvu smo bili vsak v svojem prostoru. Po dva.
Imela pa sva tudi večerno telovadbo, ko sva morala od kidati zasnežen avto, saj se je sneg pošteno nakopičil čez tistih nekaj ur, ko smo se mi imeli fino.
Potem se je vse skupaj začelo. Izpadi elektrike. Deset procentov Slovenije je bilo brez tega, kar smo vsak dan jemali samoumevno. Sneg pa je naletaval skupaj z ledenim dežjem. Tisto stanje brez elektrike je doletelo tudi mojega in sem mu takoj predlagala naj pride se pogret. V toplino doma in bližine.
Tako, da smo imeli za zajtrk palačinke. Ker sem imela pravo veselje pripraviti zajtrk in skuhati kavo.
Luštno. Dremanje. In poslušanje pripovedi ostalih, ki so imeli zanimiv vikend. Mislim, tako malo z negativnim prizvokom. Kako je celotna situacija vplivala na različne zgodbe.
Nekaj dni sem bila nemobilna, ker preprosto ni bilo kam za iti. Ker se ni zdelo pomembno.
Sedaj sem izkopala malčka izpod ledenega in sneženega oklepa. Dobesedno. Za podlago je bil čisto poledenel. Potem je bilo deset centimetrov snega. Vmes je bila pol centimetrska plast ledu. Potem pa je bilo gor še dodatnih deset centimetrov snega. Pestro. Potrebne je bilo kar nekaj energije in kolovratenja, drgnenja kar s smetišno, ki je bila obenem lopatica in pometanja. Ampak sedaj je čist. Kot je tudi naše parkirišče. Za nekaj časa. Do naslednje pošiljke.
Vreme, stanje in novice pa se iz dneva v dan slabšajo. Že nekaj dni isto. Že nekaj dni negotovo. In tudi če napovedo izboljšanje vremena, naslednji dan sledi poslabšanje. Kaj nas je zadelo?
Sneg in led sta povzročila čisto uničenje. Narava nam je pokazala zobe in drevesa se prisilno uklanjajo pod težo zmrznjenega.
Gorenjski konec je imel srečo, ker proti temu kar vsako dnevno slišimo, smo praktično brez težav. Edino gozdovi so še vedno nevarna območja.
Če je bila zadnjič snežna pravljica, se je čez vse te dni sprevrgla v pravo grozljivko in nočno moro.
Pravzaprav se je vse skupaj začelo s februarjem.
Soboto smo preživeli prav fino. Tako družinsko, plus še z dodatnimi člani in navijali za naše skakalce. Pekli smo pice in potem ekipno odigrali Activity ter Tabu.
Res je bilo fino popoldne. Midva sva se zaprla v sobo. Ubistvu smo bili vsak v svojem prostoru. Po dva.
Imela pa sva tudi večerno telovadbo, ko sva morala od kidati zasnežen avto, saj se je sneg pošteno nakopičil čez tistih nekaj ur, ko smo se mi imeli fino.
Potem se je vse skupaj začelo. Izpadi elektrike. Deset procentov Slovenije je bilo brez tega, kar smo vsak dan jemali samoumevno. Sneg pa je naletaval skupaj z ledenim dežjem. Tisto stanje brez elektrike je doletelo tudi mojega in sem mu takoj predlagala naj pride se pogret. V toplino doma in bližine.
Tako, da smo imeli za zajtrk palačinke. Ker sem imela pravo veselje pripraviti zajtrk in skuhati kavo.
Luštno. Dremanje. In poslušanje pripovedi ostalih, ki so imeli zanimiv vikend. Mislim, tako malo z negativnim prizvokom. Kako je celotna situacija vplivala na različne zgodbe.
Nekaj dni sem bila nemobilna, ker preprosto ni bilo kam za iti. Ker se ni zdelo pomembno.
Sedaj sem izkopala malčka izpod ledenega in sneženega oklepa. Dobesedno. Za podlago je bil čisto poledenel. Potem je bilo deset centimetrov snega. Vmes je bila pol centimetrska plast ledu. Potem pa je bilo gor še dodatnih deset centimetrov snega. Pestro. Potrebne je bilo kar nekaj energije in kolovratenja, drgnenja kar s smetišno, ki je bila obenem lopatica in pometanja. Ampak sedaj je čist. Kot je tudi naše parkirišče. Za nekaj časa. Do naslednje pošiljke.
Vreme, stanje in novice pa se iz dneva v dan slabšajo. Že nekaj dni isto. Že nekaj dni negotovo. In tudi če napovedo izboljšanje vremena, naslednji dan sledi poslabšanje. Kaj nas je zadelo?
Ni komentarjev:
Objavite komentar