Petek.
Po dolgem času, se nama je uspelo dobiti za en sprehod. Sedaj sva žal samo še dve dekleti in en pes. Ampak sva lahko vsaj poklepetali kako gre kaj v življenju, kaj se kaj novega dogaja in sanjali o Parizu. Po tisti običajni poti, ko sva pazili, da ne bi stopili v blato, ko je bila zemlja namočena od vsega dežja. Narejen krog in vsaka na svojo pot, ona se je odpeljala, midva pa sva odpeketala domov.
Sicer nisem ravno prepričana kaj je bilo tako posebnega na tem petku, ampak po Sloveniji in trgovskih centrih je zavladalo nočno nakupovanje. Tisto pod nazivom "All night shopping". Pa sva šli malo pogledat naokoli. Ampak mislim, da je osma, pol deveta še vedno prezgodnja ura za nočno nakupovanje, tako da je mati ostala razočarana nad nedogajanjem v Kranju. Po radiu sva samo slišali, da je v Ljubljani noro, ker je bilo pri prometnih informacijah, da je pred izvozom za BTC nastala dvokilometrska kolona. Potem pa si predstavljajte norijo s parkirišči in vrste na blagajni. Ne, hvala.
Sva vsaj doživeli mali primer tega, ko sva šli malo pofirbcat v Intersport, kjer so ponujali popust na vse. In to je pritegnilo vse nakupovalcev pretežno smučarske opreme, da so kar en lep del svojega večera preživeli čakajoč v vrsti.
Ne, hvala.
Toliko o tej noriji z nakupovanjem.
Sobota.
Tisto za Pariz včeraj je vzbudilo toliko zanimanja, da sem začela raziskovati letalske karte za Pariz.
Ko te premamijo vse cene, ki se vrtijo okoli 20€ za enosmer, potem pa začneš ugotavljati, da moraš priti do letališča, kar je strošek pa če je avto ali prevoz. V Parizu leti na bolj odročno letališče, kar je še en strošek. Da vsi prevozi nanesejo toliko, kot če bi lagodno letel iz Ljubljane. Če naletiš tukaj na tiste cenejše karte si potem na istem. Ali tam nekje.
Jaz sem se samo prikazala. Očitno moram prej napovedati. Vsaj reakcija je kazala na to.
Rojstni dan in darila zadnji trenutek.
S skupnimi močmi smo ugotovili, da se zatakne pri tem kaj kupiti za darilo, če gre za moškega. Za žensko je lažje, ker je polno takšnih trgovin, ki premorejo vse luštne drobnarije. Ampak za moškega pa je to že bolj komplicirana zadeva.
Zanimivo je, da smo se dvoji nakupovalci za istega slavljenca zadnji trenutek našli v isti trgovini in iskali primerno darilo. Na koncu smo združili moči in mu kupili srajco.
Bunda pa moje pripombe, da takšne izgledajo kot za kakšnega mafijca. Ampak mafijci ne nosijo takšnih stvari. Recimo.
Nedelja.
Včeraj je bila zabava kar uspešna. Luštno smo se imeli. Naplesali smo se tako, da smo kar zašvicali. Čez slemer je šla kuba libre. In na koncu so nas zabili zeliščni napitki. Nekako se mi dogaja, da vedno srečam od prijateljev prijatelje, ki so po možnosti hodili na oblikovno. In sva padli v debato, o tistih časih, o profesorjih in tako. In sva pustila avto ter šla domov.
Ko sem se zbudila, se mi je najbolj zaluštala pašteta. Ampak ni se končalo dobro.
Obležala.
Ponedeljek.
Sem se zbudila že veliko boljše. Očitno sem imela včeraj dan za restart.
Popoldne sva imela čas, da sva šla malo naokoli. Najprej sva najbolj vneto iskala servis za smuči, ki pa sploh ni obstajal. Šment. Sva potem vsaj drugega nekje v bližini našla.
Po dveh dneh sva šla po moj avto, ki je še vedno stal tam, kjer sva ga pustila v soboto. Tako, da sva se spet okoli vozila z dvema avtomobiloma.
Šla sva v Citypark, z namenom, da greva v kitajsko, pa je sploh ni bilo. Pa sva zavila v lokal z balkanskih pridihom, na ene čevapčiče. Pa ne en ne drug nisva bila preveč navdušena.
Nisva želela tvegati in sva Brezovico črtala s seznama. Preveč popoldanske gneče. Gume v BTC-ju sva zamudila. Naokolis sva se podila z dvema avtomobiloma in pri meni je bila GTA petka. Tako, da sva res želela odhiteti domov in prižgati. Jaz sem imela rahlo prednost, ker je bil toliko za menoj, da je ostal na rdečem semaforju, sem si pridobila malenkostno prednost. In s tem, mi je uspelo priti do zadnjega predora, ko je pridrvel mimo mene iz obvoznice. Kot raketa.
Se kar zabavava. Pa sva GTA naložila in začela z igro. Čisto druga grafika, kot tisto kar smo pred leti igrali.
Po dolgem času, se nama je uspelo dobiti za en sprehod. Sedaj sva žal samo še dve dekleti in en pes. Ampak sva lahko vsaj poklepetali kako gre kaj v življenju, kaj se kaj novega dogaja in sanjali o Parizu. Po tisti običajni poti, ko sva pazili, da ne bi stopili v blato, ko je bila zemlja namočena od vsega dežja. Narejen krog in vsaka na svojo pot, ona se je odpeljala, midva pa sva odpeketala domov.
Sicer nisem ravno prepričana kaj je bilo tako posebnega na tem petku, ampak po Sloveniji in trgovskih centrih je zavladalo nočno nakupovanje. Tisto pod nazivom "All night shopping". Pa sva šli malo pogledat naokoli. Ampak mislim, da je osma, pol deveta še vedno prezgodnja ura za nočno nakupovanje, tako da je mati ostala razočarana nad nedogajanjem v Kranju. Po radiu sva samo slišali, da je v Ljubljani noro, ker je bilo pri prometnih informacijah, da je pred izvozom za BTC nastala dvokilometrska kolona. Potem pa si predstavljajte norijo s parkirišči in vrste na blagajni. Ne, hvala.
Sva vsaj doživeli mali primer tega, ko sva šli malo pofirbcat v Intersport, kjer so ponujali popust na vse. In to je pritegnilo vse nakupovalcev pretežno smučarske opreme, da so kar en lep del svojega večera preživeli čakajoč v vrsti.
Ne, hvala.
Toliko o tej noriji z nakupovanjem.
Sobota.
Tisto za Pariz včeraj je vzbudilo toliko zanimanja, da sem začela raziskovati letalske karte za Pariz.
Ko te premamijo vse cene, ki se vrtijo okoli 20€ za enosmer, potem pa začneš ugotavljati, da moraš priti do letališča, kar je strošek pa če je avto ali prevoz. V Parizu leti na bolj odročno letališče, kar je še en strošek. Da vsi prevozi nanesejo toliko, kot če bi lagodno letel iz Ljubljane. Če naletiš tukaj na tiste cenejše karte si potem na istem. Ali tam nekje.
Jaz sem se samo prikazala. Očitno moram prej napovedati. Vsaj reakcija je kazala na to.
Rojstni dan in darila zadnji trenutek.
S skupnimi močmi smo ugotovili, da se zatakne pri tem kaj kupiti za darilo, če gre za moškega. Za žensko je lažje, ker je polno takšnih trgovin, ki premorejo vse luštne drobnarije. Ampak za moškega pa je to že bolj komplicirana zadeva.
Zanimivo je, da smo se dvoji nakupovalci za istega slavljenca zadnji trenutek našli v isti trgovini in iskali primerno darilo. Na koncu smo združili moči in mu kupili srajco.
Bunda pa moje pripombe, da takšne izgledajo kot za kakšnega mafijca. Ampak mafijci ne nosijo takšnih stvari. Recimo.
Nedelja.
Včeraj je bila zabava kar uspešna. Luštno smo se imeli. Naplesali smo se tako, da smo kar zašvicali. Čez slemer je šla kuba libre. In na koncu so nas zabili zeliščni napitki. Nekako se mi dogaja, da vedno srečam od prijateljev prijatelje, ki so po možnosti hodili na oblikovno. In sva padli v debato, o tistih časih, o profesorjih in tako. In sva pustila avto ter šla domov.
Ko sem se zbudila, se mi je najbolj zaluštala pašteta. Ampak ni se končalo dobro.
Obležala.
Ponedeljek.
Sem se zbudila že veliko boljše. Očitno sem imela včeraj dan za restart.
Popoldne sva imela čas, da sva šla malo naokoli. Najprej sva najbolj vneto iskala servis za smuči, ki pa sploh ni obstajal. Šment. Sva potem vsaj drugega nekje v bližini našla.
Po dveh dneh sva šla po moj avto, ki je še vedno stal tam, kjer sva ga pustila v soboto. Tako, da sva se spet okoli vozila z dvema avtomobiloma.
Šla sva v Citypark, z namenom, da greva v kitajsko, pa je sploh ni bilo. Pa sva zavila v lokal z balkanskih pridihom, na ene čevapčiče. Pa ne en ne drug nisva bila preveč navdušena.
Nisva želela tvegati in sva Brezovico črtala s seznama. Preveč popoldanske gneče. Gume v BTC-ju sva zamudila. Naokolis sva se podila z dvema avtomobiloma in pri meni je bila GTA petka. Tako, da sva res želela odhiteti domov in prižgati. Jaz sem imela rahlo prednost, ker je bil toliko za menoj, da je ostal na rdečem semaforju, sem si pridobila malenkostno prednost. In s tem, mi je uspelo priti do zadnjega predora, ko je pridrvel mimo mene iz obvoznice. Kot raketa.
Se kar zabavava. Pa sva GTA naložila in začela z igro. Čisto druga grafika, kot tisto kar smo pred leti igrali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar