Danes je zapadlo kar nekaj snega. Toliko, da so bile še ceste pobeljene. Sicer je bilo samo premikanje rahlo oteženo, ampak smo prispeli na cilj, po daljšem času kot pa bi običajno.
Sneg pod nogami. Rdeč dežnik. Snežinkice. Sive rokavice.
Proti prvi uri, ko smo igrale odbojko nam gre sedaj že kar dobro. Sicer je večino odbojev še vedno v nepravno smer, ampak vsaj zabavamo se. Zakaj je že dobro imeti seminarske pri telovadbi?
Drobne male snežinkice. Pločniki prekriti s snegom, po katerih je stopalo že na stotine različnih ljudi. S kapucami na glavah se podamo skozi ples snežinkic, ki je vedno bolj divji. Ko pridemo nazaj v šolo bi nas lahko zamenjali za snežake :P
Danes se je profesorica za slovenščino tako vživela v razlago o življenju Kersnika, da smo si komaj upali iti po malicu, kljub temu da je zazvonilo za začetek odmora.
In zeblo me je, cel dan. Ne glede na temperaturo okolice in količino oblačil. Mogoče so krive te nenadne temperaturne spremembe in spuščanje "svežega" ljubljanskega kisika v razred za pretiran čas (potem pa profesorica prileti v razred in se sprašuje zakaj radiatorji ne grejejo... le zakaj...).
Aja najhujša fora je bila danes, da tiste odpirajo okna samo, če ne sedijo v neposredni bližini. Ker takrat se pa začuda da preživeti.
Prav občutek sem imela, da me bo danes poklicala gor pred tablo pri matematiki in da se ne bo ravno preveč dobro obneslo. Ampak niso verjeli v to, sploh ne v drugi del.
Ali pa mogoče samo jaz ne verjamem vase, vsi drugi pa. Ali pa se hočejo prepričati, da to ni res.
Pač jaz in spraševanje pri matematiki... obup. Pri testih ni kakšnih prevelikih problemov.
Ja ne vem zakaj se že tretji in četrti letnik štejeta. Sicer pa je bistvo narediti sprejemce, ker 5% iz mature in 5% iz uspeha mislim, da nima kaj dosti vloge. Ali pač?
Stereotipi - Ljubi me
Ni komentarjev:
Objavite komentar