Tako močan vtis, kot ga name ustvari ples, ga nihče oziroma nič drugega ne.
Sicer zdajle pojma nimam, kaj sem hotela prvotno napisati, ker sem si sicer v glavi že prej sestavila objavo. Ponavadi, ko to naredim na koncu nič ni iz tega.
Ne resnično, takšna močna čustva - prevzetost, hrepenenje, občudovanje, vse to me prevzame.
Že sama glasba, sam začetek, obleka naredijo vtis name. Sicer bolj, ko je obleka preprosta, da ni nakičena in posuta z bleščicami in s kakšnimi neustreznimi dodatki, bolj mi je všeč.
In potem to gibanje. Ker vidiš in začutiš, če se dva ne samo, da znata gibati ampak v to vlagata energijo in s tem oziroma skozi to dobesedno živita, takrat je to najlepše za videt.
Imam občutek, da sem prejle z odprtimi usti in malo nagnjena proti televiziji vse skupaj spremljala. V rokah sem držala še škornje, ki sem jih na hitro sezula in so mi vmes enkrat padli na tla, sploh ne vem kdaj. Na sebi pa sem imela še plašč, saj nisem imela niti časa, da bi ga slekla.
Če koga res občudujem, sta to zagotovo Katarina Venturini in Andrej Škufca, kot plesni par. Ravno, ko sem prišla domov sem ujela še zadnji del oddaje - ZVEZDE PLEŠEJO Z ANDREJEM IN KATARINO (upam, da bo na internetu, ker bi si res rada pogledala celo).
In njun ples. Zadnji ples. Rumba. Fantastično, resnično čudovito. Koliko emocij, koliko izpiljenih gibov, njiju v tem in koliko njunih izkušen in vsega v enem samem plesu. Zadnjem (televizijskem).
Kot je Katarina tudi sama rekla, ne rabiš ne vem kakšne obleke, da bi se dokazal ampak se mora to preprosto odražati skozi tebe, skozi tvojo gibanje, tvojo energijo. In na daleč se vidi, kaj ti ples pomeni in če vlagaš v to že celo življenje, se opazi.
Zaključila sta na vrhuncu svoje kariere, kar je po eni strani tisto - sedaj jih pa ne bomo več videli, ampak po drugi strani je pa ravno to dobro, saj jih bomo v spominu imeli vedno kot dva izmed najbolših na plesnem področju.
Spet sem čisto notri v to razlago padla. Pač jaz in ples.
*Se zamisli in njene misli splavajo nekam v daljavo in na njenem obrazu se pojavi rahel nasmešek.*
Aja to sem hotela omenit, zabavno je poslušati zgodbe tvojih staršev. Kako sta se spoznala. Veliko smeha sledi temu, sploh če kdo kliče potem še "nesojeno" ljubezen :P
Bryan Adams & Barbara Streisand - I Finally Found Someone
Pojma nimam, kako sem prišla do HP-ja. Samo hotela sem to pesem, ker paše k celotnemu vzdušju in ta je bila tudi pesem tega zadnjega plesa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar