nedelja, 11. december 2011

Giant šilček: povratek

A ni božiček malce srhljiv?

Danes sem naletela na nekaj zanimih dejstev. Gledala, bolj poslušala, sem Charlieja. Charlieissocoollike.
Nekaj o spominih. Izbrisu in tem. Pač ugotovili so,  da vsakič, ko se spominjaš nekega dogodka, ga v resnici poustvariš. Spomini v naši glavi nekako niso takšni kot so v originalu "zapisani", pač pa jih z vsakim ponovnim obujanjem rekonstruiramo od začetka.
Torej vsakič, ko pomislimo na nek dogodek ga sestavimo znova. Kar pomeni, da ker pač nič ne deluje popolno, vsak spomin z vnovični obujanjem malce spremenimo. Tisti, ki so najpogosteje v naši obravnavi so najdlje od resničnega in najbolj zanesljivi so dejansko tisti, ki se jih v resnici ne spomnimo.

Resnično me impresionira to vse skupaj.

Postavitev je nekako normalizirana. Grozna sem. Vem.

Padla sem nekam v božično vzdušje. Čisto malo. Danes je bil čas za Michaela Bubléa in njegov božični album. Ker zadnjič sem poslušala od Bieberja. Ampak po treh pesmih me je minilo potrplenje.
Ob vsem vsem pacanju je fino takšno vzdušje. Čeprav ga ni nikjer čutiti. Razen v središču mest, ko se noč spusti in luči prižgejo. Nikjer drugje pa še ni ne duha ne sluha. Ne pritožujem se. Ker po trgovinah je že od sredine oktobra.
Pokvarijo vse.

Train - If It's Love


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...