Ujeta med vse misli. Med vse moje namišljene stvari in sestavke, ki se dogajajo na polno v moji glavi. Očitno samo in izključno tam. To je samo zato, ker mi je v glavo stopil citat:
"Of course it is happening inside your head, Harry, but why on earth should that mean that is not real?"
Pa je to resnično resnično?
Prekleta reč.
Skratka odkar sem blogovno, ravnokar izumljena blazno zabavna beseda, na pavzi se je zgodilo toliko veliko stvari.
Prvič. Poslušam Justina. Bieberja, ne Timberleka. To samo zaradi Mistletoe, ker je preveč poslušljiva in ti besedilo prehitro ostane v glavi.
Drugič. Po novem sem v sožitju z levom in odgriznjenim jabolkom. In super mi gre. Bolj lev je.
Tretjič. Veseli december nam je stopil v glavo in smo najbolj glasni in verjetno edini osebki na šoli. Če povem, da smo ravno danes prejeli zelo gozdarske študentske, potem želim, da se ljudje ne čudijo. Skrila jo bom.
Četrtič. Flaška mi je poslala eno luštno flaško. Za sodelovanje na natečaju. Za nadalnji razvoj dogodkov pa še vsi skupaj držimo pesti. Prav!?
Petič. No, mislim, da se tu moj seznam konča. Predvidevam, ker mi čisto nič več ne pade na pamet.
V tem trenutku.
Menim, da bi morala to moje kreativno pisanje sicer usmerjati v drugačne vode, ampak imam precejšno blokado. Pomankanje navdiha. Kakršnekoli izgovore se že uporablja.
Imam čas, ko sem blazno nepredvidljiva. Tako, da ne vem kaj me prime čez 5 minut. Res ne.
Ker danes sem že packala po enem platnu. Potem sem morala sredi "noči" na sprehod. In Michel Teló je blazno kul. Ker zadnje dni poslušam samo še Fugidinha, ki me blazno nasmeje. Pa sploh ne vem zakaj, ker pojma nimam o čem poje. Verjetno, ker se lomim ob prepevanju poleg.
Zgolj informativno - menim, da imam še vedno pavzo.
Čeprav vsak dan slišim kakšen komentar, da ne vedo kaj se dogaja okoli mene. In z mano.
Videla sem 19.19, 20.20 in 21.21 na uri.
December je tu. Kaj takšnega. In še zadnji list na mojem koledarju. Champagne Ruinart.
Kako močno si moraš želeti, da se potlej uresniči...
Ni komentarjev:
Objavite komentar