No, v resnici je bil precej dolg in precej delaven. Pa še vedno nisem z vsem končala.
Jutri me čaka oddaja vseh del pri enem predmetu in že cel vikend urejam in dorisujem stvari.
Skeniranje. Lepljenje. Izrezovanje. Barvanje. Urejanje. Sto stvari.
Naredila sem patent mape in potem dejansko izvedbo, ki izgleda precej božično obarvana.
V rdeče belih tonih z malimi rožicami in belim trakom.
Za vsa zbrana dela. Vizualni jezik. In to bo to.
Še ena izmed čajank. Tokrat zopet pri Američanih.
Nekako že tradicionalna Christmas tea party.
Črne najlonke - prava izbira.
Greench. The green one. Šli smo se nekaj podobnega Activity zadevščini. In oblačili smo snežake. In jaz sem bila seveda "the snowman".
Pač čisto naključne besede so se predstavljale kot opisani pojmi. S pantomimo. In z eno samo besedo.
Pač zadnje je kljub težavnosti precej enostavno, saj smo imeli ene in iste besede. Torej si v tretjem krogu že vedel kako in kaj.
Končni rezultat je bila zgolj ena sama pika razlike.
Pobarvani in okrašeni piškoti. Potreseni z raznoraznimi barvnimi drobnarijami. Veliko sladkih priboljškov. In malce čaja.
Ko izbiraš samo med "love" in "hate" - je izbira včasih prav komplicirana. Kljub preprosti možnosti. Ali pa preveč preprostima možnostima.
Prišle do sklepa, da fantje večinoma premorejo štiri stanja. Lačen. Zdolgočasen. Utrujen. Potreben.
Najboljši so trenutki, ko zbežiš z dežja pod kap, no, v avto. Da se odpelješ do drugega avtomobila, ki je v resnici za ovinkom. In celotno pot posnameš. Ja, traja celih 30 sekund. Z naključno spremljevalnim besedilom "cause I'm halfway gone and I'm on way...", ki se je nenavadno skladal z dejanskim.
Pri mastercard bi rekli neprecenljivo. Res.
Opažam pa, da se vedno v Ljubljano ali nazaj vedno vozim v ekstremnih razmerah na cesti. Ali pa vsaj vsakič drugič.
Dežuje. Lije. Megla. Noč.
Fotoaparat na film sem usposobila. Sedaj zbiram trenutke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar