Tisti lenoben. Na soncu. Ko se vsi ljudje kot martinčki zgrnejo na malo toplejše temperature. Pa še pihalo ni.
Sneg se pridno topi. Po gozdu je polno vej popadalo po tleh in vsa belina, ki je ostala, je igličasta.
"Ta lep" krof sem pohrustala. Kako prijazno, da so ga pustili zame. Ooo.
Z mami sva se lotili projekta za moj letošnji kostum. Ker ji je to šlo tako blazno dobro, ko sva bila mlajša in ker sem se odločila, da bom letos nekaj.
Torej ogromno rdečega blaga. Kroji in navdih najden na spletnih straneh. Počasi je nastajalo. S posvetovanji. Zmotnimi dejanji. Poskušanjem. Merili in računali sva. Krojili. Ona bolj kot jaz, ker drugače bi se slabo končalo. Nisem talent. Sploh ne za risanje in rezanje ravnih črt. In veliko šivanja.
Sem pa prišila gumbe gor. Vsaj nekaj koristnega od mene. In še vedno držijo.
Dosežek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar