Smejalna meditacija

Danes mi je v glavo prešinila tista misel iz Jej, moli, ljubi, ko je Ketut naročil Liz kako naj meditira. Da naj se smeji s celim telesom, z mislimi. Še z jetri. No, pač dejansko sem se nekaj časa tako 'zabavala'. Držala tega. Sicer nisem prepričana, če se mi je uspelo z jetri povsem nasmehniti, ampak sem poskušala.
Potrebovala sem to.

Ta valentinovo se iz leta v leto bolj promovira. Težko ga je ignorirati.
Katerikoli blog odprem zadnje čase, je povezan s tem. Ali karticami, idejami za darilca, naredi si sam projekti in podobnim. Pfff.
Ja, vsi ste srečni. Super.
Ampak, ne razumem.
Nekako mi ni noben naklanjal preveč pozornosti ali ljubezni. Tako to je.

Čopiči so že razpadli. Sedaj se jim pridružujejo še svinčniki. Super.
Risanje gre blazno slabo. Ravnokar sem preučila celoten urnik za drugi semester. Vse skupaj izgleda precej bolj razgibano glede na časovni del.

Za konec pa lahko rečem, da so vsaj moje sanje pestre, če že življenje ni. In ko se zavedaš, da si se ravnokar zbudil iz njih, si povezneš odejo čez glavo in se na vsak način trudiš potoniti nazaj v tisti svet.
Grem sanjat.

Marlon Roudette - New Age