Lahko nadaljujem sladkobno včerajšnje prijetno vzdušje. Prav luštno se je razpletalo. Ujeta sem bila v nekaj čudovitega. Malo zasanjana, da me je bilo potrebno uščipniti, da sem ugotovila, da ne sanjam ali gledam življenja nekoga drugega.
Skratka dobila sem večerjo. Okusno rižoto. Kozarec vina.
Posladek v obliki sladoleda in marmornatega kolača, ki sem ga prinesla.
Še boljše se je nadaljevalo in stopnjevalo. V roke je prijel kitaro, jaz pa sem bila očarana in ujeta v trenutek.
Pač od tu naprej že nimam kaj dodati. Bila sem začarana. Bilo je čarobno, bilo je sanjavo in romantično. Že skoraj toliko, da sem res mislila, da sanjam. Da tega ni pred menoj.
Luštno mi je!
Postajam malo zmedena glede dogajanja v enem dnevu, ker se mi ali toliko dogaja ali pa toliko že opravim in sem na različnih koncih in se potem zdi vsekakor več kot samo en dan.
Ker danes se nisem zbudila doma in sem bila dopoldne doma. Potem sem se delno učila, delno pojma nimam kako je šel čas tako hitro mimo. Pa sem bila že ponovno v Ljubljani. Opravila z izpitom. In potem sem bila že kar naenkrat spet doma. In nato me je mati vzela s seboj v trgovini.
In mi ni bilo čisto jasno, ali sem že danes zalotila brata, ko je šel s psom v trgovini, ali je bilo to mogoče že kakšen prejšnji dan.
Čisto zmedena sem. In potem zagledam svojo posteljo in se mi zdi, da sem resnično zmedena.
Zadnje nekaj časa sem v gibanju. Razpeta. Večkrat na dan v Ljubljani. Hecno. Delim tudi gospodinjske nasvete in prejemam najboljša darila za rojstni dan. Danes je šel nasmeh okoli ušes, ko sem v rokah držala ročni mešalnik. Noro.
Mogoče, bi se pa res uščipnila. Kmalu bo prelepo.
"Meni so moje dlake bolj všeč kot tvoje." Kaj naj si mislim, ko pridem skozi vrata in slišim to?
Na koncu smo se vsi nasmejali, saj je res bizarno vse skupaj slišati in vzeti iz konteksta za katerega trdijo, da ga pravzaprav sploh bilo ni.
Z materjo sva šli na pico. Na študentski bon sva se obe najedli, pa še najboljšo pico sem jedla. Ki je bila še toliko boljša, ko jo je bilo ravno prav. Polovica. Pretiravanje že pokvari vse skupaj.
Še en krog po nakupih in se ura bliža deveti. Pa je šel dan mimo. Ves vesel kuža pa naju pričaka doma.
Skratka dobila sem večerjo. Okusno rižoto. Kozarec vina.
Posladek v obliki sladoleda in marmornatega kolača, ki sem ga prinesla.
Še boljše se je nadaljevalo in stopnjevalo. V roke je prijel kitaro, jaz pa sem bila očarana in ujeta v trenutek.
Pač od tu naprej že nimam kaj dodati. Bila sem začarana. Bilo je čarobno, bilo je sanjavo in romantično. Že skoraj toliko, da sem res mislila, da sanjam. Da tega ni pred menoj.
Luštno mi je!
Postajam malo zmedena glede dogajanja v enem dnevu, ker se mi ali toliko dogaja ali pa toliko že opravim in sem na različnih koncih in se potem zdi vsekakor več kot samo en dan.
Ker danes se nisem zbudila doma in sem bila dopoldne doma. Potem sem se delno učila, delno pojma nimam kako je šel čas tako hitro mimo. Pa sem bila že ponovno v Ljubljani. Opravila z izpitom. In potem sem bila že kar naenkrat spet doma. In nato me je mati vzela s seboj v trgovini.
In mi ni bilo čisto jasno, ali sem že danes zalotila brata, ko je šel s psom v trgovini, ali je bilo to mogoče že kakšen prejšnji dan.
Čisto zmedena sem. In potem zagledam svojo posteljo in se mi zdi, da sem resnično zmedena.
Zadnje nekaj časa sem v gibanju. Razpeta. Večkrat na dan v Ljubljani. Hecno. Delim tudi gospodinjske nasvete in prejemam najboljša darila za rojstni dan. Danes je šel nasmeh okoli ušes, ko sem v rokah držala ročni mešalnik. Noro.
Mogoče, bi se pa res uščipnila. Kmalu bo prelepo.
"Meni so moje dlake bolj všeč kot tvoje." Kaj naj si mislim, ko pridem skozi vrata in slišim to?
Na koncu smo se vsi nasmejali, saj je res bizarno vse skupaj slišati in vzeti iz konteksta za katerega trdijo, da ga pravzaprav sploh bilo ni.
Z materjo sva šli na pico. Na študentski bon sva se obe najedli, pa še najboljšo pico sem jedla. Ki je bila še toliko boljša, ko jo je bilo ravno prav. Polovica. Pretiravanje že pokvari vse skupaj.
Še en krog po nakupih in se ura bliža deveti. Pa je šel dan mimo. Ves vesel kuža pa naju pričaka doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar