Tedensko poročilo drugič

Nadaljujem svoje povzemanje tedna, ko sem se zgubila. Vsaj s področja interneta sem izginila.

Skratka uspelo mi je dokončati projekt. Pralni prašek. Peribox. 

Naredila sem še predstavitev in šla v Ljubljano.

Ne maram avtobusov. Še prestopati sem morala vmes. Luksuz na vrhuncu.

Ampak sem pa šla na faks. Srečala sošolca, ki je sicer bil tam že lep čas. Edini. Tako, da sva začela kar sama. Potem pa so se počasi nakapljali. 

Med vsem sem izvedela še zanimiv podatek, da imam sošolca, ki je doma samo čez most, na drugi strani "hriba". Zanimivo.

Pralni prašek za moške. Takšne z metujčkom in v smokingu. Reklcu. Obleki. Kakorkoli.

V naslednjem trenutku sem bila doma. V petek. Vsa zaspana in sem odspala dvakrat po dve kitici in potem sem šla še zares spat. Medtem me je dvakrat zbudil, ko me je klical. Vendar se nisem dala. Vsaj ne tako zelo preprosto.

Dobro je delo. Ampak proti glavobolu še vedno ni nič pomagalo, saj je še zjutraj vztrajal z menoj.

Pa sem šla na vikend na vrt in v oazi miru uživala pod jablano. JK Rowlning mi je družbo delala in njen nov roman. Zaenkrat sem popolnoma zmedena, ker dejansko ne vem kdo je kdo v zgodbi.

Okoli mene so naredili piknik, spekli na žaru in smo se dodobra najedli.

Čez vikend so potekali tudi družinski turnirji remija in Catana, ki so se z moje strani končali precej klavrno, jaz pa sem cel čas držala pesti. Vsaj to je šlo malenkost bolj optimistično. Upala sem in mu želela, da mu gre temboljše.

Da je bila situacija je potem izpadla kot da bo volk sit in koza cela, saj je tako prišel prej domov, jaz pa k njemu na obisk. V moji sprani oprijeti rdeči obleki, za nagrado.

Še vedno menim, da so ženske kratke hlače pri pižami prav butasto narejene in imam zato rajši moške boksarice. Definitivno.

Ponedeljek se je malenkost razvlekel. Po vsem bujenju, zbujanju, prebujanju in oblačenju, se je potem vrnil nazaj v zavetje postelje. Za eno malenkost.

Potem pa sem se jaz pretvarjala, da sem pridna, ko je on gledal serijo in mi igral kitaro. Nekako sem se močno trudila, da bi obdržala koncentracijo. Sploh nisem vedela, kako zelo me zvok kitare poleg mene dekoncentrira. Neverjetno.

Projekt je moral biti narejen za naslednji dan. Saj mi je potem vse skupaj uspelo. Pa še kosilo sem skuhala. On je šel v nabavo, ko sem jaz ustvarjala. Jaz sem skuhala. Pa je še pomil, ko sem mogla iti na predavanja. Super načrt.

Nekaj smo se "igrali" in fotografirali v studiju. Potem pa smo vzeli neonke in šli na svoje. Zanimivo popoldne.

In prišla je sreda, ko sem zjutraj hodila do kopirnice in nazaj. Najprej sem šla sprintat drugi del. Prvega sem že zvečer na domačem tiskalniku, ki je prenesel odtenke modre in zelene, sivine pa so mu bile popolnoma tuje. Dobila sem vse potrebno, ampak ko sem prišla domov sem na fejzbuku prebrala, da je sošolec delil, da mu je profesorica odgovorila, da moramo tudi zanjo printat. Pa avto pod noge in še enkrat v kopirnico. Malo sem rezala, strigla, lepila in sestavila skupaj vse potrebno. Precej bolj zimprovizirano in ne ravno tako kot sem si zamislila, je pa kar v redu izpadlo.

Kozovc. Melanom. Peribox. Znamko pa sem že takrat oddala.

Tako pa smo.

Print na print. Pogača.

Danes pa še zadnje predavanje iz fotografije ali nekaj temu podobnega. Predvsem nekaj temu podobnega. Žgalo je sonce in nabirala sem kamilico na vrtu. Letos sem bolj odločena glede domačega čaja.

Popikana pa sem od komarjev, ko sem naredila dobro delo in zalila vrt. Dejansko imam veselje to početi. Predvsem, ko sem kot majhen otrok na koncu vsa umazana od zemlje.

Pestro.

The Rolling Stones - (I Can't Get No) Satisfaction