Zadnjič na predavanjih, zadnji dan faksa

Tako luštno, kot sem se imela nekaj dni nazaj, mi že dolgo ni bilo.
Če so izrazi čudovito, luštno, fantastično, že čisto izrabljeni, se sploh ne sekiram. Ker drugače jih že ni za opisati.
Zame je izlet najbolj fina stvar. Res tako kulj.
Rada se grem malo potepat v najboljši družbi. Se peljem po cestah po tej čudoviti naši deželi, kjer se pokrajina menja pred očmi.
A na koncu naju je pot vodila čez mejo in to v šoping.

Ni jih še odpihnilo.

Dejansko nisem predlagala šopinga. Sem pa bila za izlet in destinacijo. Definitivno.
Krenila sva malo od Gorice naprej v Vileš.
Tja kjer imajo Ikejo in šoping center skupaj.
Po porciji mesnih kroglic in nekaj vrečah iz različnih trgovin, sva si priznala delni uspeh in se odpravila proti domu.
je pa res, da sem ugotovila, da šoping ni tako zabaven, če moram sama lutati po trgovinah. Ta možnost nekako preprosto ni zame. Rajši imam družbo iz trgovine v trgovino.

Zdi se mi, kot da se samo še pakira zadnje čase. Tako, da znam biti prav priročna in priskočit na pomoč. Z jutranjimi serijimi likanja. Med gledanjem serij.
Še malo pa bom postregla z enačbo, ki je bo definirala koliko "žeht" lahko zlikaš na eno serijo. Tu so spremenljivke kot je število srajc na "žehto" in dolžina serije.
Da se počutim koristno. Da zanimivo začnem dan.

Priden pasji pomočnik.

Pred tem se je končalo obdobje "brezdelja", ki je malo v narekovajih, saj se mi zdi, da sem bila izredno pridna in mi dela sploh ni zmanjkalo. Upam, da mi lahko kdo še prikima v potrditev na to trditev. Ker tek trojk je namenil pravo evforijo. Ampak smo zmogli vse in še več in rezultati so bili zelo dobri. Lahko prebrskate tudi album REFERENCE in si zaželite kaj novega. Čisto moj dizajn in moje delo je bila majčka za domačo ekipo Midve pa ti - tista rdeča majčka.

Hecno, cel čas sem se trudila, da stvari ne bi počela zadnji večer. In glej ga zlomka. Ura je enajst in jaz printam brošure za predstavitev v ponedeljek zjutraj.
Ampak problem je, da ne glede na to koliko sem se trudila, da bi imela že čez teden narejeno, dejansko ni nič pametnega iz mene prišlo. Vse se mi je odprlo šele samo tisti dan prej, ko sem cel dan preždela za računalnikom in klikala in predstavljala in klikala do onemoglosti.
Ironija. Oh, ta ironija.

Še zadnji teden.

Je pa bilo oddano in tipitop za ponedeljkovo predstavitev. Je res, da sem jo vmes morala še enkrat shranit, ampak od ene profesorice sem dobila pozitiven odziv, me zanima, če bo takšen tudi od tiste, ki mi potem na koncu poda oceno.
Morali smo biti ironični, sarkastični in po želji tudi kritični, ampak se je stvar precej zanimivo sešla, ko smo potem to, namesto da bi predstavili profesorici s katero smo delali, to predstavili predstavnici katedre. Ups.

Realnost je taka, da temu faksu manjka veliko, ampak smo vseeno prišli do zadnjega dneva in zadnjih predavanj. Pred nami so bile še zaključne predstavitve, ki so bile tako "na brzino" skozi, da niti ne vem, če je kdo koga poslušal. Potem pa smo bili lahko za konec še malo kritični, in smo zaključili to obdobje.

Zadnjič na predavanjih, zadnji dan faksa.

Ne, ni mi jasno, da sem danes ravnokar zaključila s faksom. Ni še prišlo za menoj.
Imam še dva izpita in diplomo.
Kaj pa potem?

Bo že, ane?

Emmelie de Forest - Rainmaker