Domžalski vrtci

Prebujena sem bila s stavkom, da imajo pri sosedih novega psa. In še res se je mala kepica dlake kaj kmalu prikazala na hodniku in prišla pozdravit velikega soseda, torej našega psa, ki pa je vztrajno spoznaval novega prijatelja. Prav navdušen je izgledal. Ampak mali je bil na smrt prestrašen in se je skril ob vsaki priložnosti.
Koliko novega zanj in za en dan.
Boni.

Pridno se dela in počasi nastaja soba za fitnes. Čepav jaz nisem kaj veliko od koristi. Za držanje svetilke, nošenje pijače in pripravo narezka. Delno kosila.
Saj pravim, da ni velike koristi od mene, ampak nekdo mora pospraviti in pogostiti marljive delavce. Ki so sami domači.
Pa še pecivo se je peklo nekje med vsem. Plus vestno sem opravljala tudi taksi službo in hitela iskati ljudi in jih razvažala naokoli.

Pot proti Domžalam.
Ker je sobota zvečer prav takšna za en izlet do tja in pijačo. Ali dve. Govorim seveda o čaju.
Znam se orientirati po pikčastem Merkatorju, pri vsem ostalem so potrebne še dodatne informacije. In ne vem kako, ampak v tistem koncu se meni smisel za orientacijo popolnoma zmeša in se zgubim.
Ilustracija. Žirafa. Slon. Za darilo.
Čaj. Prvič. Divja češnja.
Debate. Sem ter, tja o vsem, kar pade na pamet.
En sprehod v obliki ekskurzije naokoli. In ko se mimo vseh vrtcev pride do začetne točke, se mobilno premakne do naslednjega mesta.
Še en čaj. Mislim, da borovnica. Wifi in mac.
Kakšno pristno navdušenje se kaže. Nad preprostimi inovacijami, ki so blazno učinkovite. S premiki sem ter tja.
Načrti. Filmi. Glasba.
In šalica čaja je ostala prazna.

Pecivo je čakalo v škatli in jaz sem krenila domov. En zaspan glas.
Ostalo je samo zvonenje v prazno.

Far East Movement ft. Justin Bieber - Live My Life