Škoti v kiltih v Ljubljani. Kar precej jih je bilo.
In vsak s pijačo v roki.
Kaj je s tem, da tisti dan, ko ješ pico, ti jo vsi še trikrat ponudijo. Kako se to vedno dogaja.
Risanje, ki se je ta semester spremenilo v slikanje oziroma pacanje z akrili. Ljudje na mojih slikah izgledajo kot lego figurice. In portetiranci imajo rozaste lase. Profesor pa odobrava mojo barvno paleto in nadrealistične barve. Ampak realistično pobarvana miza mu je šla potem precej v nos. Ni je mogel preboleti, jaz pa brez ideje, kako drugače naj izgleda. Sem pa razvila teorijo, da predstavlje preskok iz realističnega sveta v domišlijski. Mogoče, če tako zagovarjam.
Tipografija je bila verjetno še najbolj zanimiva do sedaj. Še vedno ne bom kaligraf in še vedno nimam čisto nobene žilice za risanje vzorcev. Pa tudi živcev ne.
Ampak smo vrteli glasbo in se hodili hladit na hodnik.
Marec je. Ha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar