Že stavčne strukture v slovenščini mi povzročajo preglavice.
Kako nos. Raje ne omenjam. Menim, da spreminja obliko. Ali nekaj.
Naj omenim, da je bila včeraj polna luna. Očitno sem prejla ugriz volkodlaka. Na zelo vidno mesto. Blazno zabavno, a?
Kdo bi razumel ljudi? In kdo bi šele razumel pijane ljudi. Bepanthen pa je danes moj najboljši prijatelj.
Ostale ignoriram. Sicer precej neuspešno, ampak ja, ignoriram jih.
Kao.
Ni komentarjev:
Objavite komentar