Skratka se mi je naredil po koncu risanja, ko sem oddala svoja dela in bila nekako pohvaljena. No, dobila sem eno lepo desetico za prvi semester risanja. Za tistih malo več kot 150 del. Ali nekaj manj. Ampak profesor je iz velikega kupa vsega pobiral dela ven. Jih sestavljal v neko smiselno celoto. Preko študijskega risanja, do prvih zametkov bolj sproščenega stila, ki so pripeljali do slikarske tehnike. In tista mala sovica, ki je povzročila neizmerno navdušenje.
Ja, danes sem srečna. Danes verjamem vase in v svet. Danes je možno vse.
Vzorčasto jabolko. Paradižnikasta pomaranča. Pardon. Tipografska pomaranča. Kreativnost na vrhuncu, ko udari pomlad. In posedamo na sončku. Princesa na zrnu stola. Oziroma. Princesa na stolu betona.
Ustvarjamo monograme. Ali naj bi jih.
Tovorila sem toliko stvari naokoli, da sem se počutila kot kakšna mula. Tako to je pri dveh predmetih.
Danes sem še tako zelo evforična, da sem se brez premisleka strinjala, da gremo ven.
Ni komentarjev:
Objavite komentar